Zdrava semena za zdrave rastline

Prave vrtičkarje že sredi zime srbijo prsti in jih strast do zemlje nezadržno začne vleči na gredice. Na prostem sicer še ne bomo mogli kmalu delati, lahko pa se začnemo pripravljati. Čas je, da pregledamo vrtnarsko opremo, orodje pa semena, ki so ostala od lanske setve ali smo jih pridelali sami iz svojih pridelkov. Ta so za naš vrt najprimernejša, pa tudi sosedova, ki nam jih je potisnil čez plot, če jih kupujemo, naj bodo po možnosti vzgojena v Sloveniji. Znano je, da semena, pridelana v lokalnem okolju, bolje uspevajo in iz njih zrastejo večje in bolj zdrave rastline, saj bodo rasle v okolju, torej podnebnih razmerah, v katerih so bile vzgojene.


Poleg lokalnega izvora je pomemben tudi način pridelave semen. Industrijsko pripravljena ali ekološka? Z vidika zaščite je najvarneje kupovati že pripravljena oziroma tretirana, kot se temu pravi, saj nam proizvajalec zagotavlja dobro kaljivost in zdrave rastline, odporne proti boleznim in škodljivcem. Toda pozor, ta semena so bila obdelana s sredstvi za zaščito pred glivičnimi boleznimi ali škodljivci, to pa so najpogosteje fungicidi ali insekticidi ali kombinacija obojega.
Trendi zadnjih let, ki narekujejo čim bolj naravno vrtnarjenje, zapovedujejo uporabo semen, pridelanih brez kemijskih sredstev. V to kategorijo spadajo tista, ki jih kupimo v ekološki semenarni ali na tržnici, in tista, ki smo jih pridelali iz na lastnem vrtu zraslega zdravega paradižnika, ki smo ga vzgojili po ekoloških načelih. Ta so bolj občutljiva za napad bolezni ali škodljivcev, vendar jih lahko okrepimo in zaščitimo z naravnimi sredstvi. Stari vrtnarji pa seveda ekološki vedo, katere rastline in pripravki z vrta, shrambe ali kuhinje koristijo semenom in pomagajo k boljši kaljivosti in pozneje k zdravju in odpornosti rastlin. Stare recepture med drugim priporočajo kamilični pripravek, ki preprečuje rast bakterij in glivic, baldrijan spodbuja rast korenin, medtem ko njivska preslica krepi rastline in jih varuje pred bakterijskimi okužbami. Semena namočimo v zeliščni pripravek; ta naj ne bo premočen, saj lahko tak povzroči neželene učinke, tudi nekaljivost. Semena, ki priplavajo na površje, so neuporabna in jih zavržemo. Namakamo pol ure, potem pa semena stresemo na papir in posejemo še isti dan. Še nekaj je pomembno, namreč starost semen, večina izgubi kaljivost po dveh ali treh letih.