Zdravo grmičasto jagodičje za vsak vrt

Na premišljeno zasajenem vrtu bomo jagodičje obirali vse poletje in še malo v jesen, ko je tudi idealen čas, da zasnujemo nove nasade. K jagodičju štejemo tudi jagode, tokrat pa poglejmo, kako vzgajamo grmičasto jagodičje, vrtičkarji vse več sadijo maline, ribez in robide, ameriške borovnice in brusnice, na novo pa odkrivamo tudi kosmulje in josto. Je upravičeno cenjeno, tako zaradi prehranske kot zdravilne vrednosti, če pogledamo daleč v zgodovino, je bilo to prvo sadje, ki so si ga privoščili naši predniki. Sprva so ga nabirali divje, ko so prišli na okus, kot pravimo, pa so ga začeli saditi okoli bivališč.

Lahko ga sadimo spomladi ali konec poletja, to je septembra, ko je tudi čas za rezanje grmičkov, ki so nehali roditi. Vendar je bolje saditi jeseni kot spomladi. Za sajenje je namreč najprimernejši čas obdobje, ko rastline prehajajo v mirovanje, poleg tega pa potrebujejo določen čas, da se ukoreninijo. Če jim to omogočimo jeseni, bodo spomladi hitreje vzbrstele in zacvetele. Zamudniki pa seveda lahko sadijo tudi na pomlad, bo pač v prvi sezoni nekoliko slabši pridelek. Sadike so na voljo v vrtnarijah, lahko pa jih vzgojimo iz potaknjencev.
 

Za vso sezono smukanja

Da bi ga imeli vso sezono dovolj za sprotno smukanje zrelih plodov, premišljeno zasadimo različne vrste in sorte. Tako si omislimo dve sorti malin, enkrat rodne in dvakrat rodne, ter tri sorte ribeza: rdečega, belega in črnega. Med borovnicami so najbolj priljubljene ameriške, zanimiva izbira so tudi sibirske, ki so veliko manj zahtevne za gojenje, pa tudi proti mrazu so bolj odporne. Plodovi sibirske borovnice so podolgovati in imajo sladko kiselkast okus, zato imajo mnogi raje ameriške.

Ne pozabimo tudi na kosmuljo in josto, ki je križanec med črnim ribezom in kosmuljo, vzgojili pa so ga zato, da bi dobili križanca brez trnov, z velikimi jagodami v grozdu in visokim pridelkom. Tudi kosmulja ima več sort, ki se ločijo po barvi plodov, ki so lahko zeleno rumeni ali rdeči. Omenimo še eno zanimivo grmovnico, aronijo, ki pa je zaradi trpkega okusa svežih sadežev primerna predvsem za predelavo v sokove in marmelade.
 

Kje?

Ne glede na to, katere vrste in koliko jih bomo zasadili, premislimo, kje jim bomo odredili prostor. Nekatere lahko sadimo med gredicami, na primer ribez in kosmulje, maline in robide pa raje zasadimo ob robu vrta, lahko tudi ob steni, ki bi jo radi skrili, ali ob opori, da bodo zrasle v posebno živo mejo. Prav za vse pa velja, da imajo rade sončno lego, saj bodo s pomočjo blagodejnega sonca bolje rodile in zorele, poleg tega bodo odpornejše proti boleznim. Prav tako je treba ustrezno poskrbeti za zemljo, tako pred sajenjem kot pozneje, med vzdrževanjem, navsezadnje gre za trajnice, ki nam bodo prinašale okusno sadje več let. Rastline sladkih plodov bodo odlično uspevale v zračni ter s hranili bogati prsti, večina med njimi ima rada kisla tla, posebno to velja za borovnice in brusnice. Kisle prsti ne potrebujejo maline in sibirska borovnica.


Jagodičje je v vsakdanji prehrani izjemno uporabno, poleg tega, da zobljemo sveže, z grmička osmukano, ga dodajamo različnim sladicam, uporabimo pri pripravi žganih pijač, kot je priljubljeni borovničevec, in seveda za pripravo shrankov. Ne gre pa spregledati tudi zdravilnih lastnosti, saj je pogosto uporabljano v ljudskem zdravilstvu. Tako denimo čaj iz listov maline priporočajo nosečim ženskam kot pospeševalec poroda, robidov čaj deluje proti gripi, kašlju in prehladu, poleg tega so robide diuretik, ki pospešuje izločanje vode in s tem strupov iz telesa. Težave z mehurjem pomaga odpraviti čaj iz ribezovih listov. Seveda pa na naš organizem blagodejno vplivajo tudi plodovi jagodičja, saj so bogati z vitamini in rudninskimi snovmi, nekateri med njimi, na primer aronija, ribez in borovnice, pa tudi z antioksidanti.