Že poznate to novo metodo ravnanja s poginulimi živalmi?
Nekoč smo hišne ljubljenčke pokopavali v kartonskih škatlah v gozdu ali na dvorišču, danes pa iz njih lahko naredimo pepel, jih predelamo v diamante in še marsikaj. Po novem lahko ljubljenčka po smrti – utekočinimo. Nova metoda ravnanja s poginulimi živalmi se imenuje akvamacija in je, pravijo ponudniki, ekološka različica trenutno precej priljubljenega kremiranja. Čeprav se v postopku večina ostankov živali spremeni v tekočino, lastnik po želji dobi tudi pepel: kosti, ki ostanejo po postopku, znanem tudi kot alkalna hidroliza, je mogoče zmleti v prah. Vse drugo postane tekočina, ki odteče kot odpadek. V ZDA postopek že uporabljajo tudi pri ljudeh.
Utekočinjanje ljubljenčkov stane okoli 500 evrov, odvisno od velikosti živali. Ponudniki zagotavljajo, da gre za metodo, ki je bolj naravna kot kateri koli drug način razgradnje, ostanki živali pa da so brez patogenov in bolezni.
Akvamacija uporablja vodo in kemikalije, vročino ter včasih pritisk. Po obdelavi ostanejo deli kosti in tekočina, ki vsebuje soli, sladkorje, aminokisline in peptide. V tekočini ni ostankov genetskega materiala živali. V nasprotju s kremiranjem, ki negativno vpliva na okolje, saj povzroča veliko izpustov ogljikovega dioksida v ozračje, naj bi bila akvamacija do okolja prijazna. Za okolje je slab tudi pokop, pri katerem je problem dolgotrajna razgradnja, predvsem zaradi materiala krst. Poleg tega pokopavanje zavzame veliko prostora.
V ZDA je akvamacija legalna v 28 državah. Zanimanje je naraslo pred dvema letoma, ko je hotel biti na ta način pokopan južnoafriški anglikanski duhovnik, borec proti apartheidu in nobelovec, nadškof Desmond Tutu. Željo so mu izpolnili. Zanjo se trenutno zanimajo na Škotskem, kjer pristojni že tehtajo, da bi jo dovolili; če bo tako, bo Škotska prva v Evropi, ki bo dovolila takšne pokope.
