VREME
Zelena preproga čemaža
Po cvetni nedelji se je otoplilo, velika noč pa prinaša muhasto vreme.
Odpri galerijo
V zraku se širi vonj po česnu. FOTO: Serjio74/Getty Images
Skromna padavinska epizoda v preteklem vikendu je prinesla vlažnost v površinski sloj tal in narava je dobila pridih zelenila. Trava se je pognala v nebo, robove mešanih in vlažnih gozdov pa je prekrila zelena preproga čemaža. Po vsakem dežju vzklijejo mlade rastlinice in v zraku se širi vonj po česnu. Čemaž ali divji česen (Allium ursinum) je trajnica z zdravilnimi učinki, spada v družino lilijevk.
Številna imena, ki se uporabljajo zanj, kažejo na njegovo uporabo v preteklosti, izvirajo pa iz določenih značilnosti rastline: medvedji česen, gozdni česen, medvedja čebula, kačji lek, česnica ali štrkavec. Med Rimljani je bil čemaž celo bolj priljubljen kot česen, v Egiptu so mu pripisovali moč, da človek ob zaužitju pridobi živalske lastnosti. Po zdravilnem učinkovanju ima podobne zdravilne lastnosti kot česen.
Danes se čemaževi listi suličaste oblike pogosto znajdejo na naših jedilnikih.
Uporabljamo mlade liste do cvetenja, mlade popke in čebulice. Pri nabiranju čemaža je treba paziti, da ga ne bi zamenjali s podobnimi divjimi rastlinami, ki so zelo strupene – z jesenskim podleskom, s šmarnico ali z belo čmeriko. Liste nabiramo od marca do maja. Mladi so svetlo zeleni, stari pa temnejše zeleni. Čemaž je v celoti užiten, a ga ne smemo uživati v prevelikih količinah. Iz njega lahko pripravimo juho, ga uživamo presnega v solatah in namazih ali z njim začinimo vse vrste jedi.
Po cvetni nedelji se je otoplilo in temperature zraka so se podnevi dvignile na od 20 do 24 °C, velika noč pa žal verjetno prinaša muhasto vreme. V noči na soboto se bodo padavine najverjetneje razširile nad vso Slovenijo, ohladilo se bo. Pregovor, stara ljudska modrost sicer pravi: »Če za božič ni snega, bo pa za veliko noč.« Prve cvetove zgodnjih koščičarjev so že prizadele nizke temperature zraka in skrb zaradi pozebe še vedno obstaja. V polnem razmahu je tudi razvoj cvetnih brstov zgodnjih sort jablan. Te so v stadiju mišjega ušesca, nekatere pa so še v fazi zaprtih cvetnih popkov.
Ob zadnjih padavinah se je že aktiviral jablanov škrlup.
Prve primarne okužbe se običajno začnejo z odganjanjem brstov. Ker je bilo dokaj hladno, še ni prišlo do okužb, ob obilnejših padavinah in višjih temperaturah pa so lahko izbruhi močnejši. Zato je treba jablane in hruške poškropiti še pred napovedanim dežjem z bakrenimi pripravki. Do prvih primarnih okužb pa lahko pride le v primeru, če bodo odprti brsti mokri daljši čas (okrog 20 ur) in bo povprečna temperatura okrog 8 °C. Gliva, ki povzroča škrlup, prezimi v odpadlem listju, kjer se do pomladi oblikujejo spolna plodišča z zimskimi sporami. Spomladi, ko je običajno dovolj vlage, veter na pravkar razvijajoče se liste zanese spore, ki kalijo v kapljici vode. Tako se prve okužbe pojavijo že zelo zgodaj. Presledki med škropljenji v aprilu naj znašajo od 7 do 10 dni.
Na prosto od marca najprej sadimo solato, zelje, cvetačo, brokoli, čebulo, brstični ohrovt, ohrovt, vendar moramo posevke prekriti z vlaknastimi prekrivali oziroma folijo, saj so vdori hladnega zraka še možni. Pokrivala odstranimo približno po treh tednih. Tako posevke zaščitimo tudi pred glodavci in prvimi škodljivci. Čas presajanja oziroma sajenja sadik na prosto prilagodimo vremenskim razmeram. Pri tem upoštevamo, da je minimalna temperatura za rast npr. zelja približno 5 °C, optimalna od 15 do 20 °C. V začetku rasti potrebujejo rastlinice enakomerno dnevno in nočno temperaturo. Najnižjo temperaturo tal za vznik potrebujejo solatnice in kapusnice (med 18 in 22 °C).
Sajenje sadik prilagodimo tudi vlažnostnim razmeram tal. Ne priporočamo sajenja v namočena in zelo vlažna tla, saj jih bomo dodatno zbili in jim uničili strukturo. Počakamo in sajenje odložimo tudi v primeru suhih tal, še posebno če nimamo možnosti takojšnjega namakanja po presaditvi sadik na njivo. Za dober pridelek potrebujemo dobro razvite sadike z močnim koreninskim sistemom, čvrsto rastjo ter dobro razvitimi listi in steblom. Pri nakupu semena pazimo na izvor, leto pridelave in kaljivost. Konec aprila sejemo peteršilj, korenček, blitvo.
Čas je tudi za pripravo korit, loncev, zemlje in gnojil za balkonsko cvetje. V aprilu bomo v vrtnih centrih že našli bogato izbiro različnega cvetočega in necvetočega balkonskega rastja.
Ob zadnjih padavinah se je aktiviral jablanov škrlup. FOTO: Redstallion/Getty Images
Danes se čemaževi listi suličaste oblike pogosto znajdejo na naših jedilnikih.
Uporabljamo mlade liste do cvetenja, mlade popke in čebulice. Pri nabiranju čemaža je treba paziti, da ga ne bi zamenjali s podobnimi divjimi rastlinami, ki so zelo strupene – z jesenskim podleskom, s šmarnico ali z belo čmeriko. Liste nabiramo od marca do maja. Mladi so svetlo zeleni, stari pa temnejše zeleni. Čemaž je v celoti užiten, a ga ne smemo uživati v prevelikih količinah. Iz njega lahko pripravimo juho, ga uživamo presnega v solatah in namazih ali z njim začinimo vse vrste jedi.
Padavine in jablanov škrlup
Po cvetni nedelji se je otoplilo in temperature zraka so se podnevi dvignile na od 20 do 24 °C, velika noč pa žal verjetno prinaša muhasto vreme. V noči na soboto se bodo padavine najverjetneje razširile nad vso Slovenijo, ohladilo se bo. Pregovor, stara ljudska modrost sicer pravi: »Če za božič ni snega, bo pa za veliko noč.« Prve cvetove zgodnjih koščičarjev so že prizadele nizke temperature zraka in skrb zaradi pozebe še vedno obstaja. V polnem razmahu je tudi razvoj cvetnih brstov zgodnjih sort jablan. Te so v stadiju mišjega ušesca, nekatere pa so še v fazi zaprtih cvetnih popkov.
Ob zadnjih padavinah se je že aktiviral jablanov škrlup.
Konec aprila sejemo peteršilj, korenček, blitvo.
Prve primarne okužbe se običajno začnejo z odganjanjem brstov. Ker je bilo dokaj hladno, še ni prišlo do okužb, ob obilnejših padavinah in višjih temperaturah pa so lahko izbruhi močnejši. Zato je treba jablane in hruške poškropiti še pred napovedanim dežjem z bakrenimi pripravki. Do prvih primarnih okužb pa lahko pride le v primeru, če bodo odprti brsti mokri daljši čas (okrog 20 ur) in bo povprečna temperatura okrog 8 °C. Gliva, ki povzroča škrlup, prezimi v odpadlem listju, kjer se do pomladi oblikujejo spolna plodišča z zimskimi sporami. Spomladi, ko je običajno dovolj vlage, veter na pravkar razvijajoče se liste zanese spore, ki kalijo v kapljici vode. Tako se prve okužbe pojavijo že zelo zgodaj. Presledki med škropljenji v aprilu naj znašajo od 7 do 10 dni.
Posevke prekrijemo
Na prosto od marca najprej sadimo solato, zelje, cvetačo, brokoli, čebulo, brstični ohrovt, ohrovt, vendar moramo posevke prekriti z vlaknastimi prekrivali oziroma folijo, saj so vdori hladnega zraka še možni. Pokrivala odstranimo približno po treh tednih. Tako posevke zaščitimo tudi pred glodavci in prvimi škodljivci. Čas presajanja oziroma sajenja sadik na prosto prilagodimo vremenskim razmeram. Pri tem upoštevamo, da je minimalna temperatura za rast npr. zelja približno 5 °C, optimalna od 15 do 20 °C. V začetku rasti potrebujejo rastlinice enakomerno dnevno in nočno temperaturo. Najnižjo temperaturo tal za vznik potrebujejo solatnice in kapusnice (med 18 in 22 °C).
Če za božič ni snega, bo pa za veliko noč.
Sajenje sadik prilagodimo tudi vlažnostnim razmeram tal. Ne priporočamo sajenja v namočena in zelo vlažna tla, saj jih bomo dodatno zbili in jim uničili strukturo. Počakamo in sajenje odložimo tudi v primeru suhih tal, še posebno če nimamo možnosti takojšnjega namakanja po presaditvi sadik na njivo. Za dober pridelek potrebujemo dobro razvite sadike z močnim koreninskim sistemom, čvrsto rastjo ter dobro razvitimi listi in steblom. Pri nakupu semena pazimo na izvor, leto pridelave in kaljivost. Konec aprila sejemo peteršilj, korenček, blitvo.
Čas je tudi za pripravo korit, loncev, zemlje in gnojil za balkonsko cvetje. V aprilu bomo v vrtnih centrih že našli bogato izbiro različnega cvetočega in necvetočega balkonskega rastja.
