Zelene strehe vedno bolj priljubljene

Kritina je poleg fasade eden najpomembnejših elementov stavbe. Hišo in njene stanovalce ščiti pred vremenskimi vplivi, še posebno neugodnimi, zato je njeni izbiri treba nameniti prav posebno pozornost. Kakšno vrsto izbrati, namreč ni zgolj stvar okusa in videza, upoštevati je treba veliko dejavnikov, denimo okolje, v katero je stavba umeščena. Za hiše v predelih, kjer pozimi zapade veliko snega, je namreč priporočljivo, da imajo čim večji naklon, da bo sneg hitreje zdrsel z njih in jih ne bo obteževal.


Nasprotno velja za kraje, ki jih pogosto bičajo močni vetrovi, tam je namreč priporočljivo, da ima streha čim manjši naklon. Prav tako je na vetrovnih območjih bolje izbrati težjo kritino, ne denimo kovinske, ki je sicer zelo priročna, saj jo lahko položimo kar na obstoječo, a močnejši piš burje jo bo hitro odnesel. So pa dobrodošle na strehah z velikim naklonom, celo do 80 in 90 stopinj. Seveda je na izbiro še veliko drugih materialov, denimo opečnata, betonska, vlaknocementna in bitumenska oziroma tegola. Tudi slednja spada med lažje, a zato nič manj trdne in odporne, saj brez večjih težav prenese vse vremenske neugodnosti, tudi točo. Vlaknocementna je naslednica azbestne, priporoča pa se v glavnem za ravne strehe oziroma tiste s čim manjšim naklonom.

Za strehe s srednjim naklonom, denimo med 20 in 45 stopinj, so najprimernejši betonski strešniki, a so zelo težki. Zato se dobro obnesejo v vetrovnih krajih, odporni so tudi proti toči, preden se zanje odločimo, pa je treba preveriti, ali bo ostrešje takšno kritino zdržalo, sicer ga bo treba prilagoditi, da se ne bo sesedlo. Kvadratni meter betonskih strešnikov namreč tehta več kot 40 kilogramov. Morda najpogostejša, vsaj v preteklosti, pa je pri nas opečna kritina značilne oranžne barve. Sicer obstajajo kar tri vrste opečne kritine, katero izberemo, je v prvi vrsti odvisno od naklona strehe. Za večje strokovnjaki svetujejo bobrovec in zareznik, za manjše pa korec. Čeprav od vseh najslabše prenaša točo, saj hitro poči, je njena prednost ta, da v primeru mehanskih poškodb ni treba menjavati celotne kritine, temveč zgolj posamezne strešnike.


Zadnje čase se predvsem v tujini vedno bolj uveljavljajo zelene strehe, predvsem v urbanih okoljih, sredi betonske džungle, saj prispevajo k nekoliko nižjim poletnim temperaturam. So tudi zelo lahke, privlačne na pogled in seveda do okolja prijazne. Iz zraka čistijo prašne delce ter zmanjšujejo izpuste ogljikovega dioksida. Poleg tega zelena streha postane dom različnim živalim, ki jih je v mestih sicer manj, saj za življenjski prostor raje izbirajo prst in rastlinje. Ravna zelena streha ima še eno prednost – postane lahko vrtiček ali zelena oaza sredi mesta, saj lahko nanjo zasejemo trato in jo tudi kosimo, dobro pa na njih uspevajo različne dišavnice in druge rastline, ki jim ustrezata neposredna sončna svetloba in bolj plitva prst.