Zelenjava tudi pozimi

Čeprav uživamo v indijanskem poletju, pa se jeseni in z njo nižjim temperaturam ne bomo ognili. Prej ali slej bo konec veselja tudi za vrtičkarje, pridelki bodo pobrani, zimska zelenjava posejana, in spet bo na vrsti čakanje na pomlad. A čakanje je lahko veliko bolj prijetno, če si omislimo rastlinjak ali toplo gredo, ki bosta omogočala, da bomo tudi v hladnejših mesecih imeli na voljo več sveže in domače zelenjave, spomladi pa bomo lahko pohiteli z drugimi sadikami.

To seveda ne pomeni, da bomo lahko kar vse leto gojili denimo paradižnik, ta januarja ne bo uspeval niti v rastlinjaku, lahko pa malce pomagamo pri rasti zimski solati. Pozimi v rastlinjaku uspevajo še rukola, špinača, blitva, čebula, vse vrste radičev in motovilec, tako da bo na mizi vedno nekaj zelenega, domačega in polnega vitaminov.

Na tržišču je na voljo veliko različnih vrst in velikosti toplih gred in vsak lahko izbere pravo zase, najsi ima na razpolago veliko prostora ali pa bolj malo. Za slednje bo morda najbolj primeren model, ki je pravzaprav visoka greda, a s steklenim pokrovom. Tega v sezoni dvignemo, ko pritisne mraz, pa zapremo in rastlinam tako priskrbimo nekaj več toplote.


Te vrste toplo gredo je povsem preprosto izdelati kar doma. Izmerimo že obstoječo visoko gredo in priskrbimo nekaj kosov pleksi stekla, lahko tudi običajne debelejše prozorne folije. Pritrdimo ga v lesen okvir, tega pa na ogrodje grede. Pazimo le, da nanjo, še posebno če je večja, ne pritrdimo le enega pokrova, saj ga bo veliko težje dvigniti kot več manjših. Izdelamo ali za nekaj deset evrov lahko kupimo tudi toplo gredo, ki je videti kot manjši rastlinjak, z njo pa pokrijemo gredico ali dve na vrtu. Zgornje plošče se zlahka odprejo, zato jih spomladi ni treba odstranjevati.

Če takšne tople grede ne zadostujejo našim potrebam in želimo za rastline več prostora, pa si omislimo rastlinjak. Lahko izberemo takšnega, ki bo funkcionalen in namenjen le razmnoževanju in prezimovanju rastlin, ali takšnega, ki bo poleti služil tudi kot paviljon. Nekateri bolje zadržujejo toploto, drugi imajo boljši izkoristek prostora. Rastlinjaki so lahko ogrevani in neogrevani. Slednji so primerni za podaljševanje rastne dobe prezimnim rastlinam in za utrjevanje rastlin med prehodom in ogrevanega prostora na prosto, medtem ko ogrevane rastlinjake uporabljamo za razmnoževanje in prezimovanje rastlin.


Na voljo so različna ogrodja, in sicer lesena, aluminijasta in jeklena. Lesena so morda najbolj privlačna za oko, tudi najbolje zadržujejo toploto, a so dražja in težja od drugih. Najslabše toploto zadržujejo aluminijasta ogrodja. Ko izberemo ogrodje, pa je treba rastlinjak še pokriti. Pri tem imamo na izbiro steklene, plastične in polikarbonatne plošče. Steklene so najbolj primerne, saj odlično zadržujejo toploto, a so tudi najbolj občutljive, saj hitro počijo. Najbolj obstojne so polikarbonatne, ki prav tako dobro zadržujejo toploto. Plastičnim se je bolje ogniti; so dražje od drugih dveh, najslabše zadržujejo toploto in hitro postanejo krhke.