RAJ DOMA
Zeleno gnojenje zemljo nahrani
Sejemo različne rastline, izbira je odvisna od tega, kakšno prst imamo na vrtu in kakšen učinek želimo; pazimo na kolobar.
Odpri galerijo
Ajda je dobrodošla tudi zato, ker uniči seme plevelov. FOTO: Ra3rn/Getty Images
Če nam je zmanjkalo idej, s čim bi zasejali ali zasadili grede, s katerih smo pobrali poleti pridelek, jih nikar ne puščajmo praznih. Namesto vrtnin lahko posejemo tako imenovane rastline za zeleno gnojenje oziroma zeleni podor, ki bodo vrtu prinesle večkratne koristi. Izbrane rastline hitro rastejo in v kratkem času naredijo veliko zelene mase. Tako zemljo zaščitijo in hkrati hranijo ter rahljajo. Razvejan koreninski sistem tla zrači, organska masa pa zemljo obogati, zaradi česar se zmanjša potreba po drugih hranilih.
Za zeleno gnojenje uporabimo različne rastline, najpogosteje detelje, vendar jih izbirajmo glede na to, kakšna je zemlja in kakšen učinek želimo. Najpogosteje sejemo križnice, facelijo, ajdo, prezimna žita, lucerno in druge detelje. Lahko pa posejemo tudi vrtnine, ki jih sicer sejemo za uživanje, na primer špinačo, radič ali prezimne listnate solate. Semena lahko kupimo posamezno ali v mešanicah, ena vrečka po zadostuje za približno 15 kvadratov grede.
Od teh rastlin imamo dvojno korist, nekaj jih pojemo, nekaj pa spomladi vkopljemo kot zeleno gnojilo. Če je zemlja osiromašena, jo zasejemo z medeno deteljo, v boju proti ogorčicam in strunam sta prava izbira oljna redkev ali bela gorjušica, saj zmanjšujeta okuženost tal z navedenimi škodljivci. Za grede, na katerih se borimo s pleveli, izberimo ajdo, saj ima imenitno lastnost, da s svojimi izločki uničuje njihova semena.
Pri setvi ne pozabimo na kolobar in pomislimo, kaj bi na posamezni gredi radi sadili naslednjo sezono. Glede na to, da si na isti gredi ne smejo slediti sorodne rastline, tja, kjer načrtujemo križnice, ne sejemo oljne ogrščice ali oljne redkve. Kadar smo v dvomih, zasejemo facelijo, ki je najvarnejša izbira glede kolobarja, saj ni v sorodu z nobeno zelenjavo.
Rastline za zeleno gnojenje sejemo poleti in vse do jeseni, delimo jih na prezimne in neprezimne. Prezimile bodo rž ter detelji inkarnatka in lucerna, neprezimne pa so na primer ajda, bela gorjušica in modra facelija, jih pa lahko sejemo še septembra, tako da bo še dovolj časa, da poženejo in naredijo bogato maso. Čez zimo bodo propadle, spomladi pa jih vdelamo v zemljo. Prezimne bodo spomladi znova pognale in jih lahko pustimo rasti tako dolgo, dokler ne bomo potrebovali grede. Takrat jih tudi preprosto vkopljemo.
Za zeleno gnojenje uporabimo različne rastline, najpogosteje detelje, vendar jih izbirajmo glede na to, kakšna je zemlja in kakšen učinek želimo. Najpogosteje sejemo križnice, facelijo, ajdo, prezimna žita, lucerno in druge detelje. Lahko pa posejemo tudi vrtnine, ki jih sicer sejemo za uživanje, na primer špinačo, radič ali prezimne listnate solate. Semena lahko kupimo posamezno ali v mešanicah, ena vrečka po zadostuje za približno 15 kvadratov grede.
Od teh rastlin imamo dvojno korist, nekaj jih pojemo, nekaj pa spomladi vkopljemo kot zeleno gnojilo. Če je zemlja osiromašena, jo zasejemo z medeno deteljo, v boju proti ogorčicam in strunam sta prava izbira oljna redkev ali bela gorjušica, saj zmanjšujeta okuženost tal z navedenimi škodljivci. Za grede, na katerih se borimo s pleveli, izberimo ajdo, saj ima imenitno lastnost, da s svojimi izločki uničuje njihova semena.
Deteljica z dušikom obogati tla, s cvetovi pa privablja čebele. FOTO: Sergeytikhomirov/Getty Images
Pri setvi ne pozabimo na kolobar in pomislimo, kaj bi na posamezni gredi radi sadili naslednjo sezono. Glede na to, da si na isti gredi ne smejo slediti sorodne rastline, tja, kjer načrtujemo križnice, ne sejemo oljne ogrščice ali oljne redkve. Kadar smo v dvomih, zasejemo facelijo, ki je najvarnejša izbira glede kolobarja, saj ni v sorodu z nobeno zelenjavo.
Rastline za zeleno gnojenje sejemo poleti in vse do jeseni, delimo jih na prezimne in neprezimne. Prezimile bodo rž ter detelji inkarnatka in lucerna, neprezimne pa so na primer ajda, bela gorjušica in modra facelija, jih pa lahko sejemo še septembra, tako da bo še dovolj časa, da poženejo in naredijo bogato maso. Čez zimo bodo propadle, spomladi pa jih vdelamo v zemljo. Prezimne bodo spomladi znova pognale in jih lahko pustimo rasti tako dolgo, dokler ne bomo potrebovali grede. Takrat jih tudi preprosto vkopljemo.
