SVEŽINA
Zelišča kot šopek v vazo
Da bo hrana dlje sveža, se je dobro držati nekaj napotkov; jajc in mleka ne hranimo v vratih hladilnika, vanj nikakor ne pospravljamo kruha in paradižnika.
Odpri galerijo
Sveža zelišča postavimo v vodo in uporabljali jih bomo lahko do dva tedna. FOTO: Merc67/Getty Images
Da bodo živila, ki smo jih prinesli iz trgovine, čim dlje sveža in okusna, je pri shranjevanju treba upoštevati nekatera pravila, vsega pač ne moremo metati v isti koš, dobesedno ali drugače. Že ptički čivkajo, da paradižnik ne spada v hladilnik, prav tako ne kruh, ki bo boljši, če ga spravimo v prav zanj namenjeno posodo, krompir in čebulo je bolje hraniti ločeno.
Čim dlje narazen je dobro hraniti tudi druge vrtnine, še posebno sadje in zelenjava se ne marata, to pa zato, ker proizvajajo različne količine plinov. Veliko jih denimo proizvajajo jabolka, banane in avokado, zato te hranimo posebej in stran od brokolija, korenja in krompirja, ki jih proizvedejo manj. Najbolj nezahtevni so paprika, ohrovt in jagodičevje, ki jim je v glavnem vseeno, ali so ob njih pridelki, ki izločajo veliko plinov ali nič, sveži bodo ostali ne glede na to, kam jih postavimo. Pa nazaj k paradižniku.
Obstaja izjema, ki jo lahko shranimo v hladilnik, in sicer so to zelo zreli sadeži, ki bi hitro zgnili, na hladnem pa bodo še dan ali dva ostali sveži. Nezrele zelene paradižnike je najbolje shraniti v papirnato vrečko, in sicer s pecljem, obrnjenim navzdol, zrele pa spravimo na sobni temperaturi, a proč od neposredne sončne svetlobe, najbolje v shrambo.
Ljubitelji dišavnic vedo, da je imeti te rastline v vazi skoraj enako kot občudovati šopek cvetja, tako jih namreč spravimo. Peteršilju, baziliki in koriandru nekoliko pristrižemo peclje, nato pa jih postavimo v kozarec z vodo. Če čeznje poveznemo še plastično vrečko, bomo v svežih zeliščih lahko uživali do dva tedna. Zelišča s trdimi peclji, kot so timijan, rožmarin in žajbelj, ovijemo v vlažno papirnato brisačko (ne preveč na trdno), zapremo v plastično vrečko in postavimo v hladilnik. Tako bodo ostala sveža od dva do tri tedne, odvisno od vrste. Stebelna zelena bo dolgo sveža, če jo, preden jo spravimo v hladilnik, ovijemo z aluminijasto folijo.
Prav nobene sveže zelenjave ali sadja ne operemo, preden ga spravimo, pa naj bo to v hladilnik ali shrambo. Vlaga, ki bo ostala na njih, bo namreč pospešila gnitje, zato sadje in zelenjavo umijemo šele tik pred zaužitjem.
Še ena napaka, ki jo redno počnemo, k temu pa nas spodbujajo kar proizvajalci hladilnikov, je spravljanje svežih jajc v vrata hladilnika. Tam običajno najdemo stojalo zanje in redki pomislijo, da bi ga prestavili drugam – na eno od polic in ob zadnjo steno hladilnika, denimo. Tam je temperatura najbolj konstantna v nasprotju z vrati, ki jih pogosto odpiramo in zapiramo, zato tam temperatura preveč niha in jajca se bodo hitreje pokvarila. Enako velja za mleko: ne spravimo ga v vrata, temveč najbolje na srednjo ali spodnjo polico hladilnika.
Meso, ki ga ne nameravamo porabiti dan ali dva po tem, ko ga prinesemo domov, raje spravimo v zamrzovalno skrinjo, kjer bo počakalo več mesecev. Enako velja za ribe in morske sadeže. Ko iz originalne embalaže odstranimo sir, ga običajno trdno zavijemo v folijo in postavimo v hladilnik, kar pa ni najboljše. Boljša izbira je povoskan papir, denimo tisti za peko, na rahlo ga ovijemo okrog sira, nato pa postavimo v plastično vrečko in v hladilnik. Papir bo med sirom in plastiko naredil pregrado in ga pustil dihati, plastika pa bo preprečila, da bi se prehitro posušil, zato je kombinacija obeh boljša od uporabe le papirja ali le plastike.
Pazimo, katere vrste sadja in zelenjave shranjujemo skupaj. FOTO: Gyro/Getty Images
Čim dlje narazen je dobro hraniti tudi druge vrtnine, še posebno sadje in zelenjava se ne marata, to pa zato, ker proizvajajo različne količine plinov. Veliko jih denimo proizvajajo jabolka, banane in avokado, zato te hranimo posebej in stran od brokolija, korenja in krompirja, ki jih proizvedejo manj. Najbolj nezahtevni so paprika, ohrovt in jagodičevje, ki jim je v glavnem vseeno, ali so ob njih pridelki, ki izločajo veliko plinov ali nič, sveži bodo ostali ne glede na to, kam jih postavimo. Pa nazaj k paradižniku.
Obstaja izjema, ki jo lahko shranimo v hladilnik, in sicer so to zelo zreli sadeži, ki bi hitro zgnili, na hladnem pa bodo še dan ali dva ostali sveži. Nezrele zelene paradižnike je najbolje shraniti v papirnato vrečko, in sicer s pecljem, obrnjenim navzdol, zrele pa spravimo na sobni temperaturi, a proč od neposredne sončne svetlobe, najbolje v shrambo.
Meso, ki ga ne nameravamo porabiti takoj, spravimo v zamrzovalno skrinjo, kjer bo počakalo več mesecev.
Ljubitelji dišavnic vedo, da je imeti te rastline v vazi skoraj enako kot občudovati šopek cvetja, tako jih namreč spravimo. Peteršilju, baziliki in koriandru nekoliko pristrižemo peclje, nato pa jih postavimo v kozarec z vodo. Če čeznje poveznemo še plastično vrečko, bomo v svežih zeliščih lahko uživali do dva tedna. Zelišča s trdimi peclji, kot so timijan, rožmarin in žajbelj, ovijemo v vlažno papirnato brisačko (ne preveč na trdno), zapremo v plastično vrečko in postavimo v hladilnik. Tako bodo ostala sveža od dva do tri tedne, odvisno od vrste. Stebelna zelena bo dolgo sveža, če jo, preden jo spravimo v hladilnik, ovijemo z aluminijasto folijo.
Prav nobene sveže zelenjave ali sadja ne operemo, preden ga spravimo, pa naj bo to v hladilnik ali shrambo. Vlaga, ki bo ostala na njih, bo namreč pospešila gnitje, zato sadje in zelenjavo umijemo šele tik pred zaužitjem.
Še ena napaka, ki jo redno počnemo, k temu pa nas spodbujajo kar proizvajalci hladilnikov, je spravljanje svežih jajc v vrata hladilnika. Tam običajno najdemo stojalo zanje in redki pomislijo, da bi ga prestavili drugam – na eno od polic in ob zadnjo steno hladilnika, denimo. Tam je temperatura najbolj konstantna v nasprotju z vrati, ki jih pogosto odpiramo in zapiramo, zato tam temperatura preveč niha in jajca se bodo hitreje pokvarila. Enako velja za mleko: ne spravimo ga v vrata, temveč najbolje na srednjo ali spodnjo polico hladilnika.
Jabolka, banane in avokado hranimo stran od brokolija, korenja in krompirja.
Meso, ki ga ne nameravamo porabiti dan ali dva po tem, ko ga prinesemo domov, raje spravimo v zamrzovalno skrinjo, kjer bo počakalo več mesecev. Enako velja za ribe in morske sadeže. Ko iz originalne embalaže odstranimo sir, ga običajno trdno zavijemo v folijo in postavimo v hladilnik, kar pa ni najboljše. Boljša izbira je povoskan papir, denimo tisti za peko, na rahlo ga ovijemo okrog sira, nato pa postavimo v plastično vrečko in v hladilnik. Papir bo med sirom in plastiko naredil pregrado in ga pustil dihati, plastika pa bo preprečila, da bi se prehitro posušil, zato je kombinacija obeh boljša od uporabe le papirja ali le plastike.
