Želite oplemenititi svoje prihranke? Potem si morate odgovoriti na ta tri vprašanja

Poznamo zgodbice o nogavicah, blazinah in najvarnejših bankah. Malo manj pa o vseh drugih, ki nam lahko naš denar čuvajo ali celo oplemenitijo. Oplemenitenje denarja pomeni, da se znesek po nekem času spremeni v višjo številko. In to nas zelo zanima.

Ko želite oplemenititi svoje prihranke, so najpomembnejša tri vprašanja: Kakšen donos pričakujete? Kakšen je vaš odnos do tveganja? Koliko časa predvidevate, da denarja ne boste potrebovali?

Vsa ta vprašanja, ki so osnovna za bančnika na drugi strani pulta, nas že takoj zbegajo. Samo da slišimo besedo tveganje, že mislimo na varno nogavico ali blazino (po domače na d'nar v štumf ali pod povšter). Že prvo vprašanje je zagata, ker se nam niti ne svita, kakšen donos pričakujemo. Samo zadnje vprašanje je tisto, na katero lahko odgovorimo, ker smo zaradi tega tudi prišli; zaradi prihrankov, ki jih trenutno ne nameravamo zapraviti.

In potem nas bančnik še strezni, da moramo imeti realna pričakovanja. Stavek kot »Rad bi garancijo, nič izgubil in veliko zaslužil« žal ne sodi v kakovosten pogovor o možnostih oplemenitenja naših prihrankov, zato nam bančnik toplo priporoča, da se raje osredotočimo na prva tri vprašanja, saj so ta ključna za uspeh.

Začnimo zadaj

Lotimo se najprej zadnjega vprašanja. Koliko časa predvidevate, da svojih prihrankov ne boste potrebovali? V banko ste prišli že odločeni, da privarčevanega denarja ne boste pogrešali vsaj dve leti. Ampak, spretni bankir vam bo hitro povedal, da se denar ne bo oplemenitil, če bo spal na vašem računu. Vaš denar mora biti dejaven, to pa pomeni, da mora krožiti nekje drugje, samo pri vas ne.

Torej smo že pri drugem vprašanju, ki pravi, koliko si drznete tvegati med kroženjem denarja, o katerem se vam ne sanja. Vmes vam bodo omenjali svetovni trg, delnice, celo vojne in naravne katastrofe, največ pa negotove čase. Za vse to ste že slišali, a niste vedeli, da boste nekoč to morali obvladati. Tudi v negotovih časih je smiselno vlagati, a je še posebno pomembno, da so investicije periodične, razpršene, globalne, dolgoročne, strateške. In tukaj se vse ustavi. Razen če niste tip človeka, ki se vsemu neznanemu v življenju posveti zelo natančno. To pomeni, da morate poiskati osebo, ki se izjemno dobro spozna na vlaganje denarja, da je zaupanja vredna in da dela z vašim denarjem tako, kot dela s svojim.

Bi vlagali v sklade, delnice, nepremičnine ali zlato? Za nepremičnino še niste prihranili, zlata ne poznate, sklade še manj, samo delnice so vam nekako blizu. In smo spet tam, kjer moramo napisati, da je strokovnjakov za tako svetovanje veliko, in prav vsi, ki smo jih poklicali, so nam odgovorili enako; vsaka stranka oziroma vlagatelj ima enake želje, a vsakdo to razume na svoj način. Torej, posvet traja nekaj časa, preden se oba odločita za nadaljevanje poti denarja, ki ste ga prihranili. Nepremišljene odločitve, sprejete na podlagi visokoletečih obljub, a brez pravih temeljev, lahko pripeljejo do popolnoma drugačnega rezultata od tistega, ki si ga želimo.

Skladnost

Vzajemni skladi so po enostavnosti zelo podobni depozitom (pologom denarja na bančni račun). Dovolj je, da obiščete finančnega svetovalca, ta pa vam bo strokovno svetoval o izbiri pravega vzajemnega sklada za vas. Takšnega, ki bo obetal primerno donosnost, a obenem z njim ne boste prevzemali preveč naložbenega tveganja. Z naložbami v vzajemne sklade, potem ko izberete sklad ali sklade, kot vlagatelj nimate dodatnega dela niti ne potrebuje specifičnih znanj. Vaše premoženje upravljajo izkušeni upravitelji z zaledjem v strokovnih finančnih analitikih.

Spadate med tiste, ki so finančno zelo pismeni? Potem so za vas tudi drugi tipi naložb. Za naložbe v vrednostne papirje, kjer se srečujemo z zahtevnejšimi vrednotenji, da ugotovimo, ali je neki papir ugoden oziroma drag nakup, se odločajo tisti, ki poznajo področje in so se s ciljem, da svoj vložek maksimizirajo, pripravljeni angažirati in upravljati svoj denar tako, da samostojno sprejemajo naložbene odločitve in so seznanjeni s tveganji. Ampak če to že obvladate, tega članka sploh ne boste začeli brati.

Za nepremičnino še nismo dovolj privarčevali, zato se ne bomo spuščali v enačbo »kupim stanovanje, ga oddajam in ustvarjam prihodke ter nato prodam«. Poenostavljeno, kajne? Kaj bo s trgom nepremičnin čez nekaj let, ne moremo vedeti, in lahko se zgodi, da svoje v želenem trenutku ne bomo mogli prodati niti blizu cene, na katero računamo. Še prej pa moramo vračunati vrsto stroškov s tem stanovanjem.

Zlato, večna valuta, merilo vrednosti od vekomaj. Ko gre za naložbe, je zlato, podobno kot nepremičnine, med ljudmi pogosto omenjeno skupaj z visokoletečimi besedami, kot so »vrhunski donos in najbolj zanesljiva izbira«.

Ampak, varna je naložba, ki čim manj niha v ceni. Cena zlata pa močno niha navzgor in navzdol. Je zelo volatilna naložba, odvisna od nihanj, ki so posledica razpoloženja vlagateljev ali spremenjene gospodarske aktivnosti. Tisti, ki vlagajo v zlato, zelo pogosto delajo napako, ko svoje donose v prihodnosti ocenjujejo na podlagi preteklih donosov.

Že samo strnjen pregled štirih tipov naložb, skladov, vrednostnih papirjev, nepremičnin in zlata, pokaže, da ne gre za preproste odločitve, ki bi brez primernega vložka, naj gre za denar, znanje, čas ali poteze v pravem trenutku, prinašale želen rezultat. Če bi obstajala magična formula, bi bili vsi milijonarji.