ČIČERIKA
Zemljo bogati z dušikom
Maja je čas za setev stročnic; čičerika ima rada rada toplo, zato gre v zemljo v drugi polovici meseca, pridelek bomo pobirali julija in avgusta.
Odpri galerijo
Čičerika na naših vrtovih ni prav pogosta. FOTOGRAFIJI: Guliver/Getty Images
Stročnice so pri nas pogoste vrtnine, slovenski vrtičkarji se lotevajo predvsem gojenja graha in fižola, precej redkeje pa na vrtovih vidimo na primer sojo, čičeriko ali lečo. Škoda, ker so izjemno koristne in okusne, gojenje pa v primerjavi s fižolom in grahom ni prav zahtevno.
Poglejmo čičeriko, ki je pri nas kar pogosto na jedilniku, a zdi se, da najraje uporabimo kar tisto iz konzerve, saj je to najbolj enostavno.
Rastlina zraste od 20 do 50 cm visoko in razvije majhne pahljačaste liste na obeh straneh stebla in do dva metra globoke korenine. Ima bele cvetove z modrimi, vijoličastimi ali roza žilami. Velja za eno najstarejših stročnic, saj so na Bližnjem vzhodu našli sledi čičerike, stare več kot 7000 let. Prav uspešno jo gojimo tudi v naših krajih, čeprav je rastlina toplega podnebja: ne sejemo je, dokler se temperatura zemlje ne dvigne do petnajst stopinj, to je v drugi polovici maja.
Dobro prenaša visoke temperature in sušo, zato bo dobro uspevala tudi v vročih in suhih poletjih, zalivanja niti v takih razmerah skoraj ne potrebuje. Glede na vse bolj vroča in suha poletja, ki smo jim priča v zadnjem obdobju, bo morda postala pogostejša gostja naših vrtov.
Običajno jo sejemo v vrste, da bo imela grmičasta rastlina dovolj prostora, naj bo medvrstna razdalja pol metra, med dvema rastlinama v vrsti pa bo dovolj deset centimetrov. Za sosede ji izberimo kapusnice, buče, krompir, paradižnik, kumare in beluše, za njene slabe sosede veljajo česen, čebula, por, drobnjak in šalotka.
Sicer pa tako kot za ostale stročnice velja, da stroke pobiramo sproti, kakor dozorevajo, saj so takrat najbolj okusni, poleg tega pa s tem spodbujamo rastlino k tvorbi novih cvetov. Stroki so dozoreli, ko začnejo rjaveti. Tako kot druge stročnice je tudi čičerika, ne glede na njeno uporabnost v prehrani, nadvse koristna tudi za sam vrt.
Zaradi bujnega rastja namreč ustvari veliko zelene organske mase, s pomočjo koreninskih mešičkov pa bogati prst z dušikom. Zato rastline, tudi ko preneha roditi, ne izpulimo in zavržemo, temveč jo pustimo na vrtu kot zeleno gnojilo.
Poglejmo čičeriko, ki je pri nas kar pogosto na jedilniku, a zdi se, da najraje uporabimo kar tisto iz konzerve, saj je to najbolj enostavno.
Čičerika na naših vrtovih ni prav pogosta. FOTOGRAFIJI: Guliver/Getty Images
Dobro prenaša visoke temperature in sušo, zato bo dobro uspevala tudi v vročih in suhih poletjih, zalivanja niti v takih razmerah skoraj ne potrebuje. Glede na vse bolj vroča in suha poletja, ki smo jim priča v zadnjem obdobju, bo morda postala pogostejša gostja naših vrtov.
Čičerika v stroku
Za sosede ji izberimo kapusnice, buče, krompir, paradižnik, kumare in beluše.
Sicer pa tako kot za ostale stročnice velja, da stroke pobiramo sproti, kakor dozorevajo, saj so takrat najbolj okusni, poleg tega pa s tem spodbujamo rastlino k tvorbi novih cvetov. Stroki so dozoreli, ko začnejo rjaveti. Tako kot druge stročnice je tudi čičerika, ne glede na njeno uporabnost v prehrani, nadvse koristna tudi za sam vrt.
Zaradi bujnega rastja namreč ustvari veliko zelene organske mase, s pomočjo koreninskih mešičkov pa bogati prst z dušikom. Zato rastline, tudi ko preneha roditi, ne izpulimo in zavržemo, temveč jo pustimo na vrtu kot zeleno gnojilo.
