GRAH
Zemljo bogati z dušikom
Grah praviloma sejemo zgodaj spomladi, saj dobro prenaša nizke temperature, da bi imeli pridelek čim dlje, poskusimo tudi poleti.
Odpri galerijo
Mlade stroke uživamo skupaj z zrni.
Grah je gotovo ena najbolj priljubljenih in pogostih vrtnin na našem vrtu. Nadvse okusno stročnico uporabljamo predvsem svežo, v nasprotju s preostalimi, na primer fižolom, lečo ali čičeriko, katerih zrna sušimo. Tudi v trgovinah je sušeno grahovo zrnje bolj redkost kot pravilo, presežke graha običajno spravljamo v zamrzovalnik.
Njegovi ljubitelji se bodo potrudili, da bodo pridelek pobirali od poletja do pozne jeseni, zato temu prilagodijo setev. Ker gre za rastlino zmernega podnebja, ga lahko na prosto sejemo zgodaj spomladi, že marca, kot prvo med stročnicami. Visoke sorte sejemo nekoliko z zamikom, šele aprila. Setve nadaljujemo do junija, da bo pridelek stalen, to naredimo vsaka dva tedna.
V visokem poletju, ko je vročina najhujša, setve prekinemo, saj grah vročine ne mara, poleg tega potrebuje veliko vlage. Kasneje lahko spet sejemo, nestrpneži že konec julija, zadnji rok je konec avgusta. Letos očitno ne bo težav, vsaj glede na dosedanje vreme. Poletni posevki bodo bržkone dali slabši pridelek, poleg tega bodo te rastline bolj izpostavljene boleznim, zlasti pepelasti plesni, tako da jih je treba še bolj skrbno negovati.
Sorte se razlikujejo po višini, delimo jih na nizke in visoke, po velikosti in obliki strokov ter zrn pa tudi po času vegetacije, delimo jih na zgodnje in pozne. Pozno poleti in jeseni bomo sejali zgodnje sorte, ki bodo dozorele do oktobra. Nizki grah, ki raste v grmičkih, opore ne potrebuje, visokega speljemo po mreži ali prepletenem vejevju, zapičenem v zemljo.
Ker se bohotno razraste, naj bo medvrstna razdalja približno štirideset centimetrov, v vrsti pa pet centimetrov.
Zaradi ptic, ki bi ga utegnile izkljuvati, posevek pokrijemo z zaščitno mrežo oziroma kopreno, odstranimo jo, ko grah vzklije. Kot vse preostale metuljnice tudi grah dobro dene zemlji, saj jo obogati z dušikom. Pretiranega gnojenja zato ne potrebuje, pri visokem grahu zadošča kompost, nizkega pa sploh ni treba gnojiti.
Poglejmo še dobre in slabe sosede: dobro se bo razumel s kumarami, solato in zeljem pa tudi s šparglji, špinačo, repo, krompirjem, endivijo, bučami in blitvo, slabo pa s čebulnicami, fižolom, paradižnikom in papriko. Glede na to mu najbrž ne bo težko najti primernega prostora, sejemo pa ga lahko tudi v mešanih posevkih. Alenka Kociper
Visokim grmičkom namestimo oporo. FOTOGRAFIJI: Guliver/Getty Images
Njegovi ljubitelji se bodo potrudili, da bodo pridelek pobirali od poletja do pozne jeseni, zato temu prilagodijo setev. Ker gre za rastlino zmernega podnebja, ga lahko na prosto sejemo zgodaj spomladi, že marca, kot prvo med stročnicami. Visoke sorte sejemo nekoliko z zamikom, šele aprila. Setve nadaljujemo do junija, da bo pridelek stalen, to naredimo vsaka dva tedna.
V visokem poletju, ko je vročina najhujša, setve prekinemo, saj grah vročine ne mara, poleg tega potrebuje veliko vlage. Kasneje lahko spet sejemo, nestrpneži že konec julija, zadnji rok je konec avgusta. Letos očitno ne bo težav, vsaj glede na dosedanje vreme. Poletni posevki bodo bržkone dali slabši pridelek, poleg tega bodo te rastline bolj izpostavljene boleznim, zlasti pepelasti plesni, tako da jih je treba še bolj skrbno negovati.
Poletne setve graha so manj uspešne, vendar lahko kljub vsemu poskusimo, če ni prevroče.
Sorte se razlikujejo po višini, delimo jih na nizke in visoke, po velikosti in obliki strokov ter zrn pa tudi po času vegetacije, delimo jih na zgodnje in pozne. Pozno poleti in jeseni bomo sejali zgodnje sorte, ki bodo dozorele do oktobra. Nizki grah, ki raste v grmičkih, opore ne potrebuje, visokega speljemo po mreži ali prepletenem vejevju, zapičenem v zemljo.
Ker se bohotno razraste, naj bo medvrstna razdalja približno štirideset centimetrov, v vrsti pa pet centimetrov.
Zaradi ptic, ki bi ga utegnile izkljuvati, posevek pokrijemo z zaščitno mrežo oziroma kopreno, odstranimo jo, ko grah vzklije. Kot vse preostale metuljnice tudi grah dobro dene zemlji, saj jo obogati z dušikom. Pretiranega gnojenja zato ne potrebuje, pri visokem grahu zadošča kompost, nizkega pa sploh ni treba gnojiti.
Svežega porabljamo sproti, presežek zamrznemo.
Poglejmo še dobre in slabe sosede: dobro se bo razumel s kumarami, solato in zeljem pa tudi s šparglji, špinačo, repo, krompirjem, endivijo, bučami in blitvo, slabo pa s čebulnicami, fižolom, paradižnikom in papriko. Glede na to mu najbrž ne bo težko najti primernega prostora, sejemo pa ga lahko tudi v mešanih posevkih. Alenka Kociper
