BOB
Zemljo obogati z dušikom
Bob lahko posejemo že februarja, saj bo v hladnih nočeh nastavil več cvetov; uživamo ga v stročju, zrnje lahko tudi posušimo.
Odpri galerijo
Uživamo ga v stročju ali zrnju.
Če v teh dneh pogledamo skozi okno, nas ne bo ravno potegnilo na vrt, a ker zavzeti vrtičkarji nikoli ne nehajo razmišljati o koščku zemlje, je čas, da opozorimo na vrtnine, ki jih sejemo res zgodaj spomladi. Zlasti če niso pogoste na naših vrtovih, kot je na primer bob, stročnica, ki dobro prenaša mraz in bo uspevala, kot na primer česen in čebulček, že v precej hladnih tleh. Izkušnje kažejo, da bolje cveti v času, ko so noči še hladne, to pa je najpozneje do maja.
Mogoče bi se spomnili na bob, ko bi ga videli na sosedovem vrtu, a takrat bo za setev pozno. Najbolje ga je sejati marca, na Primorskem celo februarja, tako bomo že zgodaj poleti uživali v mladih strokih. V prid zgodnje setve gre dejstvo, da bodo rastline do toplih dni, ko bodo na plan prilezli prvi škodljivci, že dobro utrjene, bolj odporne bodo tudi proti boleznim.
Za setev boba izberimo svetlo in sončno gredo, najbolje bo uspeval v srednje težkih tleh. Zemljo je najbolje pognojiti s kompostom ali kupljenim organskim gnojilom, izogibajmo se hlevskemu gnoju. Sejemo v vrstice, kot grah, sadilna razdalja naj bo večja, med vrsticami vsaj pol metra, v vrsti pa 20 centimetrov. Sejemo po dve ali tri semena skupaj, v plitve jamice. Izbiramo lahko med nizkimi in visokimi sortami, slednje potrebujejo oporo, saj zrastejo tudi meter in pol visoko.
Bob potrebuje veliko vlage, zlasti v času cvetenja, zato ga po potrebi zalivamo. Za zadrževanje vlage med vrstami potresemo zastirko ali posejemo nižje rastline, na primer špinačo. Ta je dobra soseda bobu, saj mu odganja uši. Dobro se bo počutil tudi v družbi kapusnic, bučk, kumar, motovilca, paradižnika in jajčevca, ne mara pa čebulnic, tako da ga nikar ne sadite v bližini čebule, pora ali česna, ne mara niti paprike.
Največja nadloga, s katero se spopadamo pri gojenju boba, so črne uši, ki se ga lotijo že zgodaj spomladi, ko so rastline še zelo nežne, zato lahko ob hujšem napadu celo propadejo. Pregnati jih poskušamo z naravnimi sredstvi, pomagajo pripravki iz kopriv, odganja jih tudi šetraj, ki ga zasadimo v vrtu. Bob lahko uživamo kot mlado stročje ali v zrnju, ki ga posušimo tako kot fižol. V tem primeru v času dozorevanja porežemo rastline in pustimo, da se zrnje posuši.
Mogoče bi se spomnili na bob, ko bi ga videli na sosedovem vrtu, a takrat bo za setev pozno. Najbolje ga je sejati marca, na Primorskem celo februarja, tako bomo že zgodaj poleti uživali v mladih strokih. V prid zgodnje setve gre dejstvo, da bodo rastline do toplih dni, ko bodo na plan prilezli prvi škodljivci, že dobro utrjene, bolj odporne bodo tudi proti boleznim.
Potrebuje veliko vlage, zlasti v času cvetenja. FOTOGRAFIJI: Guliver/Getty Images
Za setev boba izberimo svetlo in sončno gredo, najbolje bo uspeval v srednje težkih tleh. Zemljo je najbolje pognojiti s kompostom ali kupljenim organskim gnojilom, izogibajmo se hlevskemu gnoju. Sejemo v vrstice, kot grah, sadilna razdalja naj bo večja, med vrsticami vsaj pol metra, v vrsti pa 20 centimetrov. Sejemo po dve ali tri semena skupaj, v plitve jamice. Izbiramo lahko med nizkimi in visokimi sortami, slednje potrebujejo oporo, saj zrastejo tudi meter in pol visoko.
Bob potrebuje veliko vlage, zlasti v času cvetenja, zato ga po potrebi zalivamo. Za zadrževanje vlage med vrstami potresemo zastirko ali posejemo nižje rastline, na primer špinačo. Ta je dobra soseda bobu, saj mu odganja uši. Dobro se bo počutil tudi v družbi kapusnic, bučk, kumar, motovilca, paradižnika in jajčevca, ne mara pa čebulnic, tako da ga nikar ne sadite v bližini čebule, pora ali česna, ne mara niti paprike.
Če bobu takrat, ko dozori prvi strok, odstranimo vrh, bo hitreje zorel.
Največja nadloga, s katero se spopadamo pri gojenju boba, so črne uši, ki se ga lotijo že zgodaj spomladi, ko so rastline še zelo nežne, zato lahko ob hujšem napadu celo propadejo. Pregnati jih poskušamo z naravnimi sredstvi, pomagajo pripravki iz kopriv, odganja jih tudi šetraj, ki ga zasadimo v vrtu. Bob lahko uživamo kot mlado stročje ali v zrnju, ki ga posušimo tako kot fižol. V tem primeru v času dozorevanja porežemo rastline in pustimo, da se zrnje posuši.
