Zgodba iz globin sredi parka (FOTO)
Njene zdravilne lastnosti in blagodejnosti so občudovali in v njih uživali že stari Kelti in Rimljani. Slovensko ime Dobrna se je pojavilo že leta 1155 v listini, v kateri je omenjeno, da kraj pripada krški cerkvi.
Terme in termalni vrelec se prvič omenjata šele poltretje stoletje pozneje, natančneje leta 1403. Slabega pol stoletja pozneje, leta 1850, luč sveta ugleda prvi turistični vodnik o toplicah. Spisal in izdal ga je kopališki zdravnik dr. Gustav pl. Kottowitz, pet let pozneje je sezidal Vilo Kottowitz, danes Vilo Higieo.
Ko so leta 1542 ugotovili, da je voda zdravilna, se je novica hitro razširila.
V zgodbah o slavni preteklosti nastopajo znamenite osebnosti, kot so Marija Terezija, grof Hoyosh, Napoleonov brat Louis Bonaparte, ki se je v Dobrni zdravil leta 1809 skupaj s preostalimi vojaki, ranjenimi v francosko-avstrijskih bojih. Zdravilišču se je oddolžil tako, da je dal v bazenu izravnati in zgladiti neravna skalnata tla. V vsej zgodovini ni manjkalo niti drugih mogočnežev.
Danes, toliko in toliko let pozneje, ko se je spremenil čas, se zamenjali lastniki, pa Terme Dobrna ostajajo najstarejše delujoče termalno zdravilišče.
Nobena skrivnost ni, da brez zdravilišča ne bi bilo Dobrne na zemljevidu privlačnih destinacij. V okolici je več spomenikov, ki obiskovalca seznanijo z zgodovino kraja – od razvalin Kačjega gradu ali Kačnika, ki so na hribu v Lokovini, do ruševine vile Ružička, ki je bila dolgo v posesti iz Romunije na Dobrno priseljene judovske družine Ružička, katere glava družine je bil znani numizmatik. Tako ni naključje, da je bilo v vili leta 1922 prvo zborovanje jugoslovanskih arheologov. Graščina Gutenek v Zavrhu in Novi grad ter dolina mlinov (na območju Dobrne je nekoč delovalo 29 mlinov) je le nekaj iz kopice primerkov kulturne dediščine.
Naravna dediščina, katere osrednja zgodba je zdraviliški park, je še dodatno vabilo. Je, kot pravijo v Dobrni, »dominantna danost Dobrne, njen dragoceni biser nenadomestljive naravne dediščine«.
Ko so leta 1542 ugotovili, da voda pomaga pri zdravljenju ginekoloških in uroloških obolenj, revmatičnih in revmatizmu sorodnih obolenj, pri zdravljenju in poškodbah gibalnega sistema, se je novica hitro razširila. Najnovejše raziskave so pokazale, da ima termalna voda iz dobrnskih izvirov pozitiven učinek na rast obeh vrst kožnih celic, kar pomeni, da je priporočljiva za preventivno in terapevtsko uporabo pri kožnih spremembah.
Diagnostični center in sonaravni turizem
V okviru term deluje diagnostično-rehabilitacijski center, Center zdravja Dobrna Medical, v katerem sodelujejo s strokovnjaki na področju ginekologije, urologije, ortopedije in nevrologije. Na območju srednje in vzhodne Evrope so prepoznani kot vodilni center za pomoč pri bolezenskih težavah z rodili, neplodnostjo, inkontinenco ter diagnostiko na področju ginekološko-uroloških stanj v povezavi z onkologijo ter nevrološkimi stanji.
Vodilni so na področju sonaravnega turizma, saj parom in družinam z majhnimi otroki zagotavljajo mir, sprostitev in zdrav način življenja v neokrnjeni naravi. Sprehod skozi dobrnski park zaradi raznolikega rastja, in to predvsem dreves, v vsakem letnem času ponuja čudovita doživetja. Poleg divjega kostanja, ki povsod prevladuje, so tu še jesenolistni javor, breza, cigarovec, cipresa, rdečelistna bukev, srebrna smreka, platana, beli topol, cer, dob, tisa, ameriški klek, hiba, čuga itn.
Veliko je vsakdanjega domačega drevja, nekaj pa je dreves, na katere velja posebno opozoriti. Beli topol blizu Zdraviliškega doma ima obseg debla 515 cm in je uvrščen na tretje mestu med doslej znanimi topoli v Sloveniji, veliko pa ne zaostajata niti platana ob hotelu Park z obsegom 464 cm in cipresa sredi parka z obsegom 280 cm.
Marmorna plošča, ki jo je pred davnimi leti v steno nad bazenom vzidal Matija Gačnik – pozidal je tudi prvo zdraviliško stavbo –, zdaj spominja na čase, ko je zgodba o Termah Dobrna privrela iz globin in v obliki vode poskrbela, da njene blagodati uživajo mnogi, ki tukaj iščejo navdih življenja.
