Odganjanje drugih bitij: neromantičen razlog za nastanek poljubov
Raziskava Adriana R. Lameira, izrednega profesorja psihologije na angleški univerzi Warwick, je prišla do zanimivega zaključka o nastanku poljubov: kot je povedal strokovnjak, so bili ti nekoč povezani z evolucijskim nagonom in njihov osnovni namen je bil odganjati druga bitja.
»Dokazi potrjujejo, da poljubljanje ni omejeno zgolj na človeško vrsto,« je povedal za Daily Mail in dodal, da je prepričan, da so bili poljubi v osnovi namenjeni odstranjevanju zajedavcev, natančneje uši in bolh.
»Gre za ostanek ene od oblik nege primatov, ki se je z drugačnim kontekstom in funkcijo ohranila tudi pri ljudeh,« je pojasnil Lameir.
Na podlagi študije o obnašanju primatov je zaključil, da je poljubljanje najbrž ohranjena zaključna faza nege, med katero negovalec s stisnjenimi ustnicami sesa kožuh tistega, ki ga neguje, tako z njegove kože posesa parazite ali ostanke umazanije.
Skozi oči evolucije je bil to, glede na veliko količino parazitov v naravi, pomemben korak.
Z razvojem je človeško telo prekrivalo vse manj dlake, negovanje je postalo manj potrebno in na koncu je ostalo samo še tisto, kar danes poznamo kot poljubljanje.
Najstarejši zapis o tem dejanju je v mezopotamskih tekstih iz približno 2500 let pred našim štetjem, navaja New York Post.
Kako je poljubljanje dobilo romantični in seksualni kontekst in postalo del izražanja naklonjenosti, še vedno ostaja neznanka.
»Da bi jo razvozlali, bodo potrebna še nadaljnja poizvedovanja,« je zaključil profesor.
