Zimska nega pasjih tačk
Zima prinaša mnogo radosti na snegu, ki se ga običajno razveselijo tudi naši štirinožni prijatelji. A ti se seveda ne zavedajo pasti, ki jih prinašajo zimske razmere, zato je naloga vsakega odgovornega lastnika, da svojemu kužku zagotovi varno in brezskrbno uživanje na prostem.
Zastrupitev zaradi soli
Še tako odporen in klen pes ne mara razpokanih in suhih blazinic na tačkah, a te so skorajda neizogibne, če je žival pogosto izpostavljena mrazu, snegu in ledu ter soli za posipanje cest, zato so preventivni ukrepi, da bi karseda ublažili posledice nemile zime, nujni.
Začnimo s kremplji, ki naj bodo v teh mesecih krajši, saj se prsti med hojo zaradi dolgih krempljev bolj razširijo, v večji prostor lahko zaide več snega in ledu, zaradi česar je hoja za kužka neprijetna, lahko tudi boleča. Postrižemo morebitno dlako okoli blazinic, v katero se rada ujameta led in sneg ter povzročata nevšečnosti in neudobje, predvsem pa izsušujeta blazinice, ki lahko razpokajo in nastanejo skeleče ranice, sploh ko pridejo v stik s soljo.
Težave lahko preprečimo tudi tako, da blazinice pred vsakim sprehodom namažemo s tanko plastjo balzama in ustvarimo zaščitni film, ob vrnitvi domov pa pasje tačke umijemo z mlačno vodo, obrišemo z mehko krpo in tako odstranimo led in sneg, predvsem pa nevarno sol, ki lahko psu povzroči tudi slabost ali celo zastrupitev, če bi je preveč polizal. Umite blazinice še enkrat namažemo s hranljivim izdelkom, ki bo pripomogel k obnovi, morebitne poškodovane predele pa redno pregledujemo.
Pozimi psa peljemo na več krajših sprehodov.
Če živimo v hiši, svoje dvorišče in okolico, če je le mogoče, posipamo le s peskom ali mivko oziroma izdelki, ki so varni za hišne ljubljenčke; soli se izogibamo. V zimskem obdobju se izogibamo pločnikom oziroma površinam, ki jih javne službe oskrbujejo s soljo.
Kužki naj za vsak primer ne pijejo iz luž. Nadvse elegantna rešitev, sploh če se ne moremo izogniti sprehodom po asfaltiranih površinah, pa so vodoodporni čeveljci, na katere psa navajamo že kot mladiča in seveda postopoma. Obutev, ki je kakor nogavička, pripnemo z ježki ali vrvicami in se mora tački tesno prilegati, pri tem pa živali ne sme omejevati gibanja. Pred nakupom se posvetujemo s strokovnjakom. Tudi obutev je treba negovati, predvsem pa skrbeti, da je notranjost venomer suha.
Možnost opisanih poškodb in ozeblin bomo zmanjšali tudi tako, da psa peljemo na več krajših sprehodov kakor na manj daljših.
