VRT
Zimsko solato pobiramo spomladi
Ločimo krhkolistne in mehkolistne sorte, ki jih sejemo septembra in oktobra; do zime bodo malo zrasle, potem se rast ustavi, zopet poženejo zgodaj spomladi.
Odpri galerijo
Zimsko solato sejemo neposredno na prosto. FOTOgrafiji: guliver/Getty Images
Septembra še sejemo nekatere hitrorastoče vrtnine, ki jih bomo pobrali še pred zimo, na primer rukolo ali redkvico, čas pa je tudi za take, ki bodo pridelek dale šele na pomlad. Ljubitelji solate vedo, da je zdaj pravi čas za setev zimskih solat, ki je skupno ime za različne hrustljave sorte, ki jih sejemo jeseni in uživamo spomladi.
Poznamo krhkolistne in mehkolistne sorte, oboje pa lahko sejemo v več terminih. Najbolje, če sejemo v dveh, začnemo šele septembra, saj je avgusta še prevroče, v takem solate ne bodo niti kalile, kaj šele rasle. Mehkolistne sejemo sredi septembra in potem čez en mesec, sredi oktobra, krhkolistne pa na začetku septembra in v začetku oktobra.
Od sort omenimo mehkolistno nansen in zimsko rjavko ter krhkolistne pariško, vegorko in posavko, ki sta prišli k nam iz Hrvaške, ter slovensko sorto bistra. Solate bodo pognale in začele rasti do zime, potem pa se bo rast ustavila in spomladi nadaljevala, ko se bo vreme nekoliko otoplilo.
Čeprav vrtnarji vse več vrtnin, tudi solate, vzgajajo iz sadik, pa je ravno zimska solata izjema, pri kateri se bolj priporoča neposredna setev na prosto. Bolje jo je sejati v vrste kot povprek, pri čemer naj bodo okoli 30 centimetrov vsaksebi. Redčimo in po potrebi presajamo šele spomladi, tako da bo tudi razdalja med rastlinami v vrsti 30 centimetrov.
Pred setvijo zemlje ni treba gnojiti ali prekopavati, nikakor je ne smemo obračati, tla le nežno prerahljamo in so pripravljena. Če uporabljamo zastirko, jo pred setvijo odgrnemo in naredimo ozek pas, širok približno tri centimetre. Rahlo zalijemo, naredimo brazdo in vanjo posejemo solato. Seme pokrijemo s tanko plastjo zemlje.
Solata skorajda ne pozna slabih sosedov, edino od peteršilja jo je bolje oddaljiti. Med najboljše sosede pa spadajo špinača, por, blitva, čebula, zelje, cvetača, ohrovt, jagode pa meta, korenje in beluši. Če se ozremo po kolobarju, solato je najbolje sejati na grede, kjer so prej rasle gomoljnice ali korenovke, na primer korenje, rdeča pesa in črna redkev.
Ko je solata posejana, posevek zaščitimo s kopreno ali s tuneli, saj se bližajo nizke temperature. Ko posije sonce, kopreno odgrnemo oziroma odpremo tunele, da se posevki prezračijo.
Sicer pa septembra presajamo solate, ki smo jih sejali avgusta in so namenjene še letošnjemu obiranju. To so mehkolistne sorte white salade bowle in red salad bowl ter krhkolistna catalogna, ki bo na vrtu zdržala vse do novembra.
Poznamo krhkolistne in mehkolistne sorte, oboje pa lahko sejemo v več terminih. Najbolje, če sejemo v dveh, začnemo šele septembra, saj je avgusta še prevroče, v takem solate ne bodo niti kalile, kaj šele rasle. Mehkolistne sejemo sredi septembra in potem čez en mesec, sredi oktobra, krhkolistne pa na začetku septembra in v začetku oktobra.
Od sort omenimo mehkolistno nansen in zimsko rjavko ter krhkolistne pariško, vegorko in posavko, ki sta prišli k nam iz Hrvaške, ter slovensko sorto bistra. Solate bodo pognale in začele rasti do zime, potem pa se bo rast ustavila in spomladi nadaljevala, ko se bo vreme nekoliko otoplilo.
Čeprav vrtnarji vse več vrtnin, tudi solate, vzgajajo iz sadik, pa je ravno zimska solata izjema, pri kateri se bolj priporoča neposredna setev na prosto. Bolje jo je sejati v vrste kot povprek, pri čemer naj bodo okoli 30 centimetrov vsaksebi. Redčimo in po potrebi presajamo šele spomladi, tako da bo tudi razdalja med rastlinami v vrsti 30 centimetrov.
Pisana skleda zimske rjavke
Pred setvijo zemlje ni treba gnojiti ali prekopavati, nikakor je ne smemo obračati, tla le nežno prerahljamo in so pripravljena. Če uporabljamo zastirko, jo pred setvijo odgrnemo in naredimo ozek pas, širok približno tri centimetre. Rahlo zalijemo, naredimo brazdo in vanjo posejemo solato. Seme pokrijemo s tanko plastjo zemlje.
Zimsko solato je bolje sejati v vrstice kot poprek.
Solata skorajda ne pozna slabih sosedov, edino od peteršilja jo je bolje oddaljiti. Med najboljše sosede pa spadajo špinača, por, blitva, čebula, zelje, cvetača, ohrovt, jagode pa meta, korenje in beluši. Če se ozremo po kolobarju, solato je najbolje sejati na grede, kjer so prej rasle gomoljnice ali korenovke, na primer korenje, rdeča pesa in črna redkev.
Zamudniki bodo lahko prezimne sorte solate sejali še zgodaj spomladi, do aprila.
Ko je solata posejana, posevek zaščitimo s kopreno ali s tuneli, saj se bližajo nizke temperature. Ko posije sonce, kopreno odgrnemo oziroma odpremo tunele, da se posevki prezračijo.
Sicer pa septembra presajamo solate, ki smo jih sejali avgusta in so namenjene še letošnjemu obiranju. To so mehkolistne sorte white salade bowle in red salad bowl ter krhkolistna catalogna, ki bo na vrtu zdržala vse do novembra.
