Zimsko spanje rastlin

Zadnji dnevi so prinesli negativne temperature zraka v nižje ležeče kraje. Na Kočevskem, Notranjskem, Gorenjskem in delu celinske Slovenije so se temperature spustile na od –5 do –6 °C. V visokogorju je bilo topleje, večinoma nad ničlo. Ivje in zamrznjene luže ter ledene rože so v dolinah dajali vtis zimske idile, vendar snega vsaj novembra še ni na vidiku.

V visokogorju ga je malo za ta čas, na Kredarici borih 25 cm, drugod na vršacih le nekaj centimetrov. Konec novembra je bilo v zadnjih letih največ snega leta 2010, nekaj ga je bilo tudi leta 2005. Na Kredarici je bilo leta 2010 v tem času rekordno veliko snega, skupaj 275 cm, na Voglu 115 cm, tudi v delu Dolenjske, Gorenjske in na Kočevskem in nižje ležečih hribih ga je bilo pol metra. Leta 2005 ga je bilo ob koncu novembra v Ratečah kar en meter.
 

Čar ivja

Čeprav smo ponekod prvo slano beležili že oktobra, smo v zadnjih dneh ob ohladitvi marsikje zaznali ivje. Opazimo ga na zemeljski površini ali predmetih na njej, predvsem na rastlinju. Ivje na predmetih (avtomobilih, stavbah, okrasnih predmetih), predvsem stenah, pogosto imenujemo srež. Ivje je vrsta padavin v trdnem stanju, so ledeni kristali, naloženi v belih slojih, predvsem na pokončnih predmetih.

Navadno nastane s primrzovanjem podhlajenih vodnih kapljic iz megle ali oblaka pri temperaturi pod 0 °C. V smeri proti vetru doseže včasih veliko debelino in je koničaste oblike. Za nastajanje ivja so ugodna območja, kjer so rastline ali preostala telesa najbolj hladni. Razlika med ivjem in slano je predvsem v tem, da slana nastaja v hladnih urah, zlasti zvečer, ponoči in zjutraj pri jasnem in mirnem vremenu, ivje pa pri oblačnem hladnem vremenu, posebno kadar je ves dan megleno in vetrovno.
 

Rastline varuje mirovanje

Številne trajne rastline zmernega pasu so že prešle v zimsko dormanco, obdobje zimskega spanja. To je stanje zmanjšane metabolne aktivnosti, ki rastlini omogoča preživetje neugodnih rastnih razmer. Organizem takrat varčuje z energijo, kar mu pomaga prestati obdobje, ko razmere niso primerne za njegovo preživetje.


Dormance nastopi zaradi delovanja nizkih temperatur zraka in kratkih dni. To je obdobje, ko rastlina ne raste ali pa je rast zelo upočasnjena. Pri semenih je to obdobje zelo pomembno, saj ne smejo kaliti takoj, ko odpadejo z matične rastline, temveč šele spomladi naslednje leto. Sadno drevje na primer že poleti razvije vegetativne in rodne brste za naslednjo rastno sezono.

Mirovanje jih obvaruje pred nizkimi zimskimi temperaturami. Pred spomladjo morajo drevesa preživeti določeno obdobje v posebnih temperaturnih razmerah. Nekaterim sredozemskim sadnim vrstam zadošča že manjši odmerek hladu, med njimi so fige in oljke, druge potrebujejo večji odmerek. Od sadnih vrst, ki uspevajo pri nas, imajo najvišje tovrstne zahteve jablane. Te lahko uspevajo tudi v milem podnebju, a če ne prejmejo dovolj hladnih dni, drevesa ne bodo obrodila sadov.
 

Kreativnost iz narave

V zadnjem novembrskem tednu nam sprehodi v naravi ponujajo veliko možnosti za pripravo materiala za adventni venček. Narava je letos izjemno obrodila, na tleh je polno želoda, žira, smrekovih storžev, ki jih lahko uporabimo za dekoracijo. Plodovi šipka, jerebike ali okrasnega jabolka oziroma mahove blazinice bodo poskrbeli za barvitost. Osnovo lahko naredimo v slami, barvitih vejah drena ali s šibjem vrbe, vejami lovorikovca, bodike, najbolj tradicionalne pa so veje smreke, jelke ali bora oziroma drugih iglavcev.


Za spremembo namesto elektronske voščilnice letos napišimo pismo na roko ali izdelajmo domačo, prav tako okraske za jelko. Tudi tu nam je narava lahko v pomoč pri kreativnosti.