ZEMLJA
Živahno življenje pod snegom
Tudi pozimi poskrbimo, da zemlja ne bo gola: zaščitimo jo z zastirko ali rastlinami za zeleno gnojenje, odlično pa bo vlogo zaščite in izolatorja opravila tudi snežna odeja.
Odpri galerijo
Sneg ščiti zemljo in rastline.
Po nenavadno topli jeseni smo končno dočakali temperature okoli nič stopinj in hkrati prve snežne pošiljke. Žičničarji si manejo roke, zadovoljni pa so tudi kmetje in vrtičkarji, saj je zima čas, ko zemlja počiva, najboljše razmere za to pa ima ravno pod snegom. Če tega ni, je namreč prst izpostavljena vremenskim nevšečnostim in mrazu. Poglejmo, kaj se dogaja na vrtu, na katerem so grede počiščene in gole, brez rastlin in organske zastirke, po možnosti pa v suhi zimi še brez snega.
V mrazu bo voda v zemlji zmrznila in se pri tem razširila, zaradi česar se tudi prst razširi in razrahlja. To je seveda dobrodošlo, vendar je treba vedeti, da zmrzal pri nizkih temperaturah zavira delovanje mikroorganizmov, torej prekine življenjske procese. V takem primeru res lahko rečemo, da zemlja počiva, vendar se tudi siromaši, namesto da bi se v povsem naravnih procesih obnavljala in bogatila.
Narobe si je sicer predstavljati, da pod snežno odejo vse kar otrpne in čaka pomladne otoplitve, ko bo prst ponovno oživela. Prav nasprotno, pod mrzlo belo odejo, v kateri je kar 90 odstotkov zraka, se namreč dogajajo živahni procesi, v katerih mikroorganizmi organsko maso pretvarjajo v hrano za rastline. Pravzaprav snežna odeja opravlja podobno vlogo kot zastirka iz organske mase, prst namreč ščiti pred prenizkimi temperaturami, izsuševanjem in drugimi vremenskimi nevšečnostmi.
Ker je v zemlji velik delež zraka, je odličen izolator, tako da se v mrazu življenjski procesi resda upočasnijo, nikakor pa ne zamrejo. Mikroorganizmi so namreč polno aktivni do temperature 8 stopinj, ko je hladneje, njihova aktivnost začne upadati, ustavi pa se šele pri 21 stopinjah pod ničlo. Zaradi izolacije, ki jo ustvari sneg, se temperatura niža počasneje in mikroorganizmi dlje delujejo.
Učinek bo še večji, če je zemlja pod snegom pokrita še z debelo organsko zastirko iz listja, slame ali trave, ki prst prav tako varuje pred vremenskimi vplivi in hkrati hrani mikroorganizme. Nezanemarljiva vloga snega je tudi to, da zagotavlja zemlji vlago. Februarja in marca, ko se narava začne prebujati, rastline potrebujejo vlago za rast, dobijo pa jo iz staljenega snega.
Najboljša je torej kombinacija zemlje, pokrite z organsko zastirko, čez katero pade sneg. Zato so včasih rekli, da je sneg gnoj siromakov. Čeprav si recimo hlevskega niso mogli privoščiti, je svoje delo dobro opravil sneg. Če je na vrtu oziroma v zemlji dovolj organske snovi, vlage in zraka, se bo tako rekoč sama obnavljala.
Sneg ščiti zemljo in rastline.
V mrazu bo voda v zemlji zmrznila in se pri tem razširila, zaradi česar se tudi prst razširi in razrahlja. To je seveda dobrodošlo, vendar je treba vedeti, da zmrzal pri nizkih temperaturah zavira delovanje mikroorganizmov, torej prekine življenjske procese. V takem primeru res lahko rečemo, da zemlja počiva, vendar se tudi siromaši, namesto da bi se v povsem naravnih procesih obnavljala in bogatila.
Narobe si je sicer predstavljati, da pod snežno odejo vse kar otrpne in čaka pomladne otoplitve, ko bo prst ponovno oživela. Prav nasprotno, pod mrzlo belo odejo, v kateri je kar 90 odstotkov zraka, se namreč dogajajo živahni procesi, v katerih mikroorganizmi organsko maso pretvarjajo v hrano za rastline. Pravzaprav snežna odeja opravlja podobno vlogo kot zastirka iz organske mase, prst namreč ščiti pred prenizkimi temperaturami, izsuševanjem in drugimi vremenskimi nevšečnostmi.
Sneg ne ščiti le zemlje, temveč tudi rastline, ki jih pustimo prezimiti na vrtu.
Ker je v zemlji velik delež zraka, je odličen izolator, tako da se v mrazu življenjski procesi resda upočasnijo, nikakor pa ne zamrejo. Mikroorganizmi so namreč polno aktivni do temperature 8 stopinj, ko je hladneje, njihova aktivnost začne upadati, ustavi pa se šele pri 21 stopinjah pod ničlo. Zaradi izolacije, ki jo ustvari sneg, se temperatura niža počasneje in mikroorganizmi dlje delujejo.
Kmetje in vrtičkarji se veselijo snega. FOTOGRAFIJI: Guliver/Getty Images
Učinek bo še večji, če je zemlja pod snegom pokrita še z debelo organsko zastirko iz listja, slame ali trave, ki prst prav tako varuje pred vremenskimi vplivi in hkrati hrani mikroorganizme. Nezanemarljiva vloga snega je tudi to, da zagotavlja zemlji vlago. Februarja in marca, ko se narava začne prebujati, rastline potrebujejo vlago za rast, dobijo pa jo iz staljenega snega.
Sneg je odličen izolator, vsebuje pa kar 90 odstotkov zraka.
Najboljša je torej kombinacija zemlje, pokrite z organsko zastirko, čez katero pade sneg. Zato so včasih rekli, da je sneg gnoj siromakov. Čeprav si recimo hlevskega niso mogli privoščiti, je svoje delo dobro opravil sneg. Če je na vrtu oziroma v zemlji dovolj organske snovi, vlage in zraka, se bo tako rekoč sama obnavljala.
