Živali ne prinašajo le veselja, ampak tudi odgovornost
Vsi otroci si v določenem obdobju zaželijo domačega ljubljenčka. Nekateri vidijo veselje, ki ga žival prinaša prijateljem ali sošolcem, drugi idilične prizore prijateljstva med človekom in živaljo opazujejo v filmih ali risankah, spet tretji si zgolj želijo družbe in zvestega prijatelja. Le redki pa se zavedajo, da ljubljenček s seboj ne prinese le veselja, ampak je predvsem velika obveznost, za žival je treba namreč ustrezno skrbeti.
Da si otrok živali resnično močno želi, nam bo dal običajno vedeti z vztrajnim in dolgotrajnim prosjačenjem, če je zanimanje nenadno in kratkotrajno, je zanj najbrž kriv zgolj prijeten trenutek s prijateljevim psom, risanka, film, zgodba ali kaj podobnega. A tudi ko otrok dlje kaže jasne znake zanimanja, to še ne pomeni, da je na odgovornost, ki jo s seboj prinese skrb za drugo živo bitje, tudi pripravljen. To bi bilo najbolje preveriti tako, da bi si pri nekom za nekaj ur, dan ali dva ljubljenčka izposodili, ker pa to ni vedno mogoče, lahko poskusimo tudi z drugačnimi prijemi.
Izbira ljubljenčka je močno odvisna tudi od navad in življenjskega sloga celotne družine.
Če si otrok želi psa, se z njim dogovorimo, da bo nekaj dni sprehajal namišljenega. Bistvo je, da pred šolo vstane in se vsaj za deset minut odpravi ven, enako ponovi ob prihodu iz šole in zvečer. Če ne bo zmogel tako pogosto sprehajati psa, poiščemo kompromis in mu priskočimo na pomoč. Oglejmo si z njim kakšen dokumentarni film o psih, o skrbi za njih. Mnogi se denimo ne zavedajo, da je treba med sprehodom za živaljo pobrati iztrebke, če se jim že samo ideja o tem gnusi, pes najbrž ni zanj.
Dolga življenjska doba
Seveda pa niso le psi primerni hišni ljubljenčki, mnogi otroci si zaželijo kaj veliko bolj eksotičnega, denimo polža, paličnjaka, kačo … Mnogi veterinarji denimo mlajšim otrokom za prvega ljubljenčka svetujejo leopardjega gekona, ljubkega majhnega plazilca, ki dočaka tudi do 20 let. Prav življenjska doba je eden najpomembnejših dejavnikov, ki jih je dobro upoštevati pri izbiri otrokovega prvega ljubljenčka.
Odločimo se za žival, ki bo z njim dlje; ko bo poginila, bo to za otroka namreč velik stres, najbrž prvi večji v njegovem življenju.
Odločimo se za žival, ki bo z njim dlje; ko bo poginila, bo to za otroka namreč velik stres, najbrž prvi večji v njegovem življenju. Zato se izogibamo sicer priljubljenim hrčkom, ki običajno živijo le nekaj let, podganam, mišim, tudi večini rib. Med dolgo živeče spadajo različne vrste papagajev, kuščarji, psi, mačke, tudi zajci. Morski prašički običajno živijo med pet in sedem let, kar je dlje kot hrčki in drugi mali glodavci, so pa izrazito družabne živali, zato ni priporočljivo imeti le enega, saj mu bo samota povzročala velik stres.
Izbira ljubljenčka je močno odvisna tudi od navad in življenjskega sloga celotne družine. Ali pogosto in za dlje potujete v daljne kraje? Kdo bi v tem primeru skrbel za žival? Pse običajno lahko vzamemo s seboj na krajša potovanja, a je treba preveriti, kako je z njihovim bivanjem v izbrani nastanitvi, niti na vse plaže psi nimajo vstopa.
Če si otrok želi psa, se z njim dogovorimo, da bo nekaj dni sprehajal namišljenega.
Mačke potovanj sploh ne marajo, niti jim ni všeč, če jih odpeljemo kamor koli od doma, zato je treba računati na nekoga, ki bo med našo odsotnostjo prihajal k njej. Tudi akvarijev z ribami denimo ni mačji kašelj prenašati sem in tja. In še najpomembnejše – ne glede na to, kako zagret je otrok za domačo žival in kako pripravljen ter sposoben je zanjo skrbeti, bo naloga v vsakem primeru vsaj občasno doletela tudi nas. Če tega nismo pripravljeni sprejeti, na žival raje pozabimo.
