Živalski vrt da ali ne?
V številnih mestih so živalski vrtovi prava paša za oči in pogosto na seznamu najbolj obiskanih turističnih točk. A njihova vloga ni zgolj zabavanje množice obiskovalcev, ki si ogledujejo nenavadne oblike, barve in velikosti živali, ampak je v prvi vrsti izobraževalna in strokovna.
Živalski vrtovi pomagajo pri ohranitvi vrst, podpirajo pa tudi ohranjanje življenjskega okolja različnih redkih in ogroženih vrst po vsem svetu, povečujejo znanje o biologiji vrst ter skrbijo za živali, ki so bile zavržene ali so izgubile svoj dom. Največji so vključeni v združenje EAZA, ki združuje več kot 400 evropskih živalskih vrtov in akvarijev. Znanje in izkušnje, ki si jih člani tega združenja delijo med seboj, pripomorejo k izboljševanju razmer za živali in k skrbnemu izbiranju vrst, ki jih predstavljajo.
Za dobrobit živali
Dobri živalski vrtovi si prizadevajo, da so njihove živali srečne. Danes so mnenja o živalskih vrtovih zelo različna. Nekateri ne podpirajo njihovega obstoja in si prizadevajo za osvoboditev vseh živali, ker so živali srečne zgolj svobodne v divjini. Pomen živalskih vrtov je zelo lepo razložil pisatelj Yann Martel v knjigi Pijevo življenje. Glavni junak Pi opiše življenje živali v naravi kot polno strahu, nevarnosti in različnih parazitov ter razmere v živalskem vrtu primerja s hotelom s petimi zvezdicami.
Najstarejši živalski vrt, ki je še vedno aktiven, je Tiergarten Schönbrunn na Dunaju, ki je bil leta 1752 postavljen za ugledne goste cesarske družine, javnosti pa je dostopen vse od leta 1765.
Svoboda je relativna, seveda pa se je treba zavedati, da obstajajo takšni in drugačni živalski vrtovi in da dobrobit živali v različnih kulturah dojemajo zelo različno. Dobri znajo uravnotežiti njihovo potrebo po gibanju in druge življenjske potrebe tako, da žival sprejme svoj življenjski prostor in s svojim vedenjem pokaže, da je z njo vse v redu. Največkrat se v takih živalskih vrtovih razmnožijo, kar je v primeru redkih vrst lahko pomemben prispevek proti njihovemu izumrtju.
Kot zavetišča
Kar veliko živalskih vrtov, zlasti manjših, po svetu in Sloveniji je prevzelo tudi vlogo zavetišča za nenavadne in eksotične živalske vrste. V svojo oskrbo dostikrat sprejmejo živali iz cirkusov, najdene in zavržene ter jim omogočijo dostojen preostanek življenja; zanje poskrbijo veterinarsko in z boljšo oskrbo, kot so je bile deležne v preteklosti. Veliko tovrstnih ustanov se preživlja skoraj izključno z vstopninami in donacijami podjetij, zato jih je kriza zaradi koronavirusa (zaprtje med epidemijo in zmanjšan obisk) močno prizadela: zmanjkuje jim sredstev za osnovno prehrano in drugo oskrbo.
Ob obisku je v teh časih pomembno upoštevati navodila za preprečevanje širjenja novega koronavirusa, zato vedno preučite napotke ob vstopu oziroma na spletni strani živalskega vrta, ki ga nameravate obiskati. Poleg tega nikoli ne hranite živali, razen če je to vključeno v obisk in vas pri tem nadzoruje oskrbnik. Ne rinite prstov skozi reže v kletki in ne trkajte po steklu, da bi pritegnili njihovo pozornost. Fotografirajte brez uporabe bliskavice in ostanite mirni in tihi, saj boste tako veliko lažje opazovali naravno vedenje živali.
Živali iz teh ustanov dostikrat nimajo alternativne namestitve in bi jih bilo treba evtanazirati, kar je zelo kruto. Zato je prav, da še naprej podpiramo delovanje manjših živalskih vrtov, zavetišč in razstav živali bodisi z obiskom bodisi z donacijami hrane ali drugih potrebščin. Vsak prispevek, še tako majhen, je dobrodošel.
* Mag. Nika Leben je biologinja in članica društva Bioexo
