Žlahtni enoprostorec s slovenskim podpisom

Razred B je za slovenskega zastopnika avtomobilov s trikrako srebrno zvezdo zelo pomemben, saj gre za najbolje prodajanega mercedesa pri nas. Kompaktni enoprostorec je konec februarja dobil naslednika, ki na presenečenje večine ne sledi modni muhi športnih terencev in je ohranil koncept enoprostorca. Pri njegovem oblikovanju je imel prste vmes tudi naš rojak, Robert Lešnik, prvi mož zunanjega oblikovanja pri Mercedes-Benzu. Tako zunanjost kot notranjost sta zelo všečni, ne nazadnje sledita novemu Mercedes-Benzovemu oblikovalskemu jeziku. Modra kovinska barva, v katero je bil odet testni avtomobil, mu denimo zelo pristaja.

Testni B je bil zelo bogato opremljen – ne le s športno naravnano opremo AMG line, ampak tudi s kopico asistenčnih sistemov, ki so izdatno podražili avtomobil – za testnega bi odšteli dobrih 54 tisočakov. Menim pa, da bi lahko marsikaj s seznama dodatne opreme brez večje škode črtali. Kljub temu bi priporočil nakup aktivnih žarometov v tehnologiji LED z asistenco samodejnega vklopa dolgih luči, samodejno dvopodročno klimatsko napravo, samodejni menjalnik z dvema sklopkama, ki je pri najmočnejšem dizlu 8-stopenjski, in radarski tempomat. Prav pridejo tudi parkirni senzorji in morebiti kamera.

Zmogljiv dizel

Pod pokrovom testnega mercedesa je bil najzmogljivejši turbodizelski štirivaljnik v ponudbi razreda B. Oznaka 220 d je pomenila 2,0-litrsko prostornino in največjo moč 140 kilovatov oziroma 190 konjev; motorne moči nam nikoli ni zmanjkalo. Odziv motorja (in drugih sklopov vozila) je bil odvisen tudi od izbranega voznega programa – v športnem načinu so njegove zmogljivosti prišle do pravega izraza. Moč motorja se je na sprednji kolesi prenašala prek samodejnega 8-stopenjskega menjalnika z dvema sklopkama, ki je prestavljal hitro in gladko, zato je bila vožnja tudi sproščujoča. Obvolanski stikali v slogu dirkalnih avtomobilov sta omogočili hitro ročno prestavljanje, sicer pa je tudi avtomatika dobro sledila voznikovim zahtevam.

Oprema AMG line je pomenila serijsko vgrajeno športno znižano podvozje, zaradi katerega se je avtomobil ceste držal kot klop, krmiljenje pa je bilo zelo natančno. Seveda takšno čvrsto podvozje pomeni tudi, da bo vožnja po luknjasti cesti manj udobna – potniki bodo kakovost vozišča čutili. Če bolj cenite udobje, bo običajno podvozje boljša izbira. Dodajmo, da imajo potniki na zadnji klopi dovolj prostora tako za glavo kot noge – zadnje je odvisno tudi od pozicije sicer vzdolžno pomične zadnje klopi. Ta je deljiva v praktičnem razmerju 40:20:40, ko jo podremo, dobimo ravno dno prtljažnega prostora. Ta bo kos tudi prevozu koles in smuči.

Visoka tehnologija v službi voznika

Čeravno je podvozje čvrstejše, pa je ergonomija voznikovega prostora takšna, kot se za znamko spodobi – odlična. Sedeži so izdatno nastavljivi in zagotavljajo dober oprijem telesa. Športni volanski obroč lepo sede v roke, na njem so tudi gumbi za upravljanje tempomata, infozabavnega sistema in potovalnega računalnika. Voznikovo delovno okolje zaznamuje modernizacija, ki je klasične analogne merilnike postavila na smetišče zgodovine. Novi razred B je namreč opremljen z digitalnim prikazovalnikom, ki nadomesti merilnike in se nadaljuje v zaslon infozabavnega sistema MBUX. Pri testnem vozilu sta bila oba zaslona večje dimenzije, kot sta serijska. Prikazane informacije in njihov slog lahko voznik nekoliko prilagodi svojim potrebam. Škoda, da za upravljanje infozabavnega sistema ni več na voljo vrtljivega gumba, ki se nam zdi bolj praktičen kot sledilna ploščica.

Če nas je delovanje osebne asistentke, ki jo aktiviramo s klicem »Hey Mercedes«, pri uporabi navigacijske naprave malce razočaralo, saj nas nikakor ni razumela, kaj želimo od nje, nas je pozitivno presenetila tehnologija polsamodejne vožnje. Radarski tempomat, sistem za ohranjanje voznega pasu, aktivni asistent za menjavo voznega pasu in ostala visoka tehnologija omogočajo, da mercedes krmili sam – ne le na avtocestah, ampak tudi na običajnih cestah, če razmere to omogočajo. Voznik mora sicer še vedno imeti roke na volanu, a interval brezročnega šofiranja je po našem občutku dolg skoraj minuto. Med drugim je znal testni B zamenjati vozni pas na večpasovnici – v načinu polsamodejne vožnje si le prižgal smernik in avtomobil je sam zamenjal pas, če je bilo to varno.