Zmanjšuje bolečine in krepi mišice
Ko je žival v vodi, nanjo vpliva veliko sil, in to izkoriščamo pri rehabilitaciji. Najpomembnejši za hidroterapijo je vzgon, saj je telo v vodi zaradi vzgona navidezno lažje. Voda daje oporo telesu, namen tega pa je, da razbremenimo predel, ki je poškodovan ali operiran, da žival zaradi tega občuti manj bolečine,« je na dogodku Pasje univerze pojasnila veterinarka Tina Pihlar, dr. vet. med., ki je tudi diplomirana hidroterapevtka.
Druga pomembna fizikalna lastnost vode, upor, ima nasproten učinek: po njegovi zaslugi se žival v vodi giblje težje kot na kopnem. S hidroterapijo tako pospešimo gradnjo mišic in izboljšamo njihovo kondicijo. Pes v hidroterapevtskem bazenu, ki mu voda prekriva 2/3 telesa, bo lažji za kar 60 odstotkov. Na ta način se bo denimo štirinožec s prekomerno težo, ki se drugače težko premika, med hidroterapijo lahko razgibal in pridobil mišično maso ter izboljšal fizično kondicijo brez bolečin.
Starejšim živalim pomaga ostati v formi.
Najpogosteje se hidroterapija uporablja pri obolenjih gibal ali živčevja, pri tem je po besedah veterinarke tudi zelo učinkovita. Pomaga lahko denimo pri artritisu, herniji, izpahu pogačice in vraščanju hrbtenice. Zelo dobri so po besedah Pihlarjeve tudi rezultati pri poškodbah tkiv, na primer tetiv. »Že sama temperatura vode sprošča mišice in mehča tetive. Tako je manj verjetno, da bo po poškodbi prišlo do krčev,« je navedla.
Starejšim živalim lahko hidroterapija pomaga, da so v starosti devet, 10 ali več let v boljši formi. »Izboljša se tonus mišic, zmanjša se občutek kronične bolečine. Kuža lahko več prehodi,« je naštela nekaj pozitivnih lastnosti. Pri uporabi hidroterapije z namenom, da bi pes izgubil prekomerno težo, pa opozarja, da je nujno spremeniti tudi prehrano.
Hidroterapija se uporablja še za izboljšanje gibljivosti sklepov, krepitev mišic, lajšanje mišičnih krčev ali otrdelosti mišic, lajšanje bolečin in mentalno stimulacijo v času okrevanja in mirovanja.
Ne sme pa se izvajati na psih, ki bruhajo, imajo infekcijske bolezni, napredovano kardiovaskularno in respiratorno obolenje, vnetje mehurja, kože, drisko, vestibularni sindrom ali pa so splošno oslabeli zaradi stanj, kot sta ledvična odpoved in rak. Tudi ni za pse, ki jih je strah vode.
Hidroterapevtka svetuje, da pridete na terapijo z izdelano veterinarjevo diagnozo. Ob prvem obisku boste skupaj s hidropetarpevtko izdelali načrt za terapije, kuža pa tudi že ob prvem obisku preizkusi podvodno tekalno stezo. »Živali ne silimo in je ne dvigujemo. Če sama ne gre v bazen, najprej vstopijo lastniki in ponudijo priboljšek,« je zagotovila veterinarka. Kuža vseskozi nosi oprsnico. Prva terapija običajno poteka v 10- do 14-minutnih intervalih, nato se čas podaljšuje. Najdaljša traja 30 minut.
Od 10 do 30 minut trajajo terapije.
Dogodek Pasje univerze, katerega del je bila predstavitev, je organizirala Karmen Grubelić, dr. vet. med., ustanoviteljica Pasje univerze in strokovnjakinja za vedenje psov in veterinarsko homeopatijo.
