Zoonoze eksotičnih ljubljenčkov

Ptice in kunci so že dolgo priljubljeni, drugi, recimo afriški pritlikavi ježki, pa predvsem zadnja leta. Odločitev za žival mora biti premišljena in odgovorna. Jemanje živali iz divjine je za večino vrst in v večini držav prepovedano, vendar se to vseeno dogaja. Te imajo običajno zajedavce, ki jih živali v ujetništvu ne poznajo oziroma se z njimi niso srečale že več generacij. Ti paraziti za ljudi v glavnem niso nevarni, vendar sta vseeno potrebni pozornost in veterinarska oskrba.

Načrtujte

Tudi nakup eksotične živali je treba načrtovati. Bolje jo je kupiti pri rejcu, ki je specializiran za eno vrsto in ne vzreja vsega po malem – od ptičev do plazilcev in glodavcev. Živali, ki jih lahko kupimo v trgovini, običajno prihajajo z velikih farm in prepotujejo stotine kilometrov. Ker je pri večini malih živali stres velik sprožitveni dejavnik za neko bolezen, je verjetnost bolezni pri taki živali večja. Prav tako je problem trgovin mešanje vrst, kar pomeni lažji prenos bolezni.

Psitakoza

Klamidiozo prenašajo predvsem eksotični ptiči. Povzroča jo bakterija Chlamydophila psittaci, ki pri ptičih običajno povzroča sistemsko bolezen. Ptiči so lahko brez kliničnih znakov in bolezen le prenašajo v kužnih intervalih, predvsem v stresnem času pa lahko razvijejo hudo sistemsko obolenje zlasti zgornjih dihal in prebavnega trakta. Bakterija se prenaša z aerosolom; živčno plahutanje bolne živali pomaga pri širjenju. Inkubacijska doba pri človeku je od enega do treh tednov, klinični znaki pa so lahko od blagega prehlada do hudih pljučnic z visoko vročino, bolečimi sklepi in močnimi glavoboli. Komplicira se lahko z vnetjem jeter in srčne mišice ter poškodbo možganov, po nekaterih virih jo povezujejo tudi z razvojem shizofrenije.

Dermatofiti

Kot pri psih in mačkah so pri drugih hišnih ljubljenčkih možne okužbe z kožnimi glivami. Pri malih glodavcih sta problematična predvsem Trychophyton mentagrophytes, ki je endemičen predvsem pri morskih prašičkih, in Trychophytonerinacei, ki se pojavlja pri pritlikavih afriških ježkih. Živali običajno ne kažejo bolezenskih znakov ali pa imajo manjše spremembe po koži, predvsem okoli oči in smrčka (ježki med bodicami po hrbtu). Različica pri morskih prašičkih se pri človeku kaže zelo podobno kot mikrosporoza (kroglasta mesta brez dlak, ki močno srbijo in se počasi širijo). Trychophytonerinacei pa se kaže kot izjemno boleča huda opeklina kože. Obe bolezni se prenašata s stikom (prijemanje živali, čiščenjem njihovega prostora), potrebna je zdravniška pomoč.

Garje

Mnogi mali sesalci, sploh ujeti v divjini, so lahko prenašalci garij. Klinični znaki se močno poslabšajo, če so v stresu. Okužba se kaže kot močno vneto in srbeče mesto brez dlak na koži, ki se rada zadebeli. Na človeka se prenese s stikom z živaljo; običajno se začne na konicah prstov kot bolečina z močno srbečico. Zdravljenje je zahtevno in dolgotrajno tako pri ljudeh kot pri živalih, zato velja posebna pozornost pri opažanju sprememb pri novih hišnih ljubljenčkih.

Salmonela

Pri plazilcih nas najbolj skrbi salmonela. Večina plazilskih vrst ne zboli vedno (nima kliničnih znakov), a bakterije prenaša na ljudi (običajna pot okužbe je prek čiščenja terarija in prijemanja živali). Ker salmoneloza pri ljudeh običajno povzroča hude driske z močno slabostjo, bruhanjem ter glavoboli in rada napreduje v sepso, se pri ravnanju s plazilci držimo osnovnih higienskih pravil. Med prijemanjem različnih živali ali celo različnih živalskih vrst roke temeljito umijemo in razkužimo, da preprečimo morebitno okužbo neokužene živali.

*Urška Škufca je dr. vet. med.