Zvezda, bogata z vitamini
Karambola je pri nas skoraj neznan sadež; uživamo jo predvsem svežo, najlepša je, ko jo prečno narežemo v dekorativne petokrake zvezde.
Odpri galerijo
Če jo režemo prečno, dobimo značilne zvezde. FOTOGRAFIJE: Guliver/Getty Images
Ob sprehodu med policami z eksotičnim sadjem v katerem od supermarketov naletimo na povprečnemu človeku povsem neznane sadeže. Eden takih je karambola, izredno zanimivo sadje, katerega domovina so Indonezija, Indija in Šrilanka, kjer jo gojijo že vsaj tisoč let. Te države so tudi njegove glavne pridelovalke, čeprav jih danes gojijo tudi v Južni Ameriki, Afriki in Avstraliji. Pri nas jo lahko kupimo vse leto, seveda v specializiranih trgovinah, sadeže hranimo v hladilniku, kjer bodo ostali sveži približno dva tedna.
Karambola je drevo, ki zraste do pet metrov v višino, ker ima zelo razvejano krošnjo z nizko rastočimi vejami, spominja na grm. Zanimivo je, da obrodi kar trikrat na leto, podolgovati rebrasti plodovi pa so veliki do deset centimetrov. Koža je rumene ali zelene barve, nekoliko voščena na otip, vendar je užitna. Tudi sočno meso je rumene barve in vsebuje majhna rjava semena, po teksturi spominja na grozdje. Okus je osvežujoč in sladek, z rahlo kiselkastim pridihom. Pravijo, da je mešanica okusov papaje, pomaranče in grenivke, nekatere spominja na jabolka, vsekakor pa je zelo zanimiv, zlasti ker gre za sadje, ki ga nismo vajeni. Okus se rahlo razlikuje glede na sorto, pomembno je tudi, v katerem obdobju zrelosti je bil plod obran. Poleg tega je karambola bogata z vitamini, predvsem skupine A, B in C, minerali, predvsem kalijem, vsebuje pa tudi protivnetne snovi.
Pri sadežu pritegne rebrasta zvezdasta oblika; če ga narežemo prečno, dobimo skoraj pravilne peterokrake zvezde, ki jih uporabimo za dekoracijo jedi, tako sladkih kot slanih, mesnih, ribjih ali zelenjavnih, še posebno pa sadnih solat. Zaradi tega se imenuje tudi zvezdasti sadež. V Aziji, kjer je tradicija uporabe karambole stara stoletja, sadeže uživajo sveže, poleg tega jih predelujejo na različne načine, iz nje kuhajo marmelade in kompote, dušijo jih, sladkane in odišavljene z vaniljo, dodajajo jo k sadnim solatam in sokovom, predvsem pa so zvezde nenadomestljive pri okrasitvi jedi. Avstralci jo uporabljajo kot zelenjavo, Kitajci pa jo kuhajo skupaj z ribami.
Zanimivi plodovi rastejo na do pet metrov visokem grmičastem drevesu.
Karambola je drevo, ki zraste do pet metrov v višino, ker ima zelo razvejano krošnjo z nizko rastočimi vejami, spominja na grm. Zanimivo je, da obrodi kar trikrat na leto, podolgovati rebrasti plodovi pa so veliki do deset centimetrov. Koža je rumene ali zelene barve, nekoliko voščena na otip, vendar je užitna. Tudi sočno meso je rumene barve in vsebuje majhna rjava semena, po teksturi spominja na grozdje. Okus je osvežujoč in sladek, z rahlo kiselkastim pridihom. Pravijo, da je mešanica okusov papaje, pomaranče in grenivke, nekatere spominja na jabolka, vsekakor pa je zelo zanimiv, zlasti ker gre za sadje, ki ga nismo vajeni. Okus se rahlo razlikuje glede na sorto, pomembno je tudi, v katerem obdobju zrelosti je bil plod obran. Poleg tega je karambola bogata z vitamini, predvsem skupine A, B in C, minerali, predvsem kalijem, vsebuje pa tudi protivnetne snovi.
Karambola izhaja iz Azije, danes jo gojijo tudi v Južni Ameriki in Avstraliji.
Pri sadežu pritegne rebrasta zvezdasta oblika; če ga narežemo prečno, dobimo skoraj pravilne peterokrake zvezde, ki jih uporabimo za dekoracijo jedi, tako sladkih kot slanih, mesnih, ribjih ali zelenjavnih, še posebno pa sadnih solat. Zaradi tega se imenuje tudi zvezdasti sadež. V Aziji, kjer je tradicija uporabe karambole stara stoletja, sadeže uživajo sveže, poleg tega jih predelujejo na različne načine, iz nje kuhajo marmelade in kompote, dušijo jih, sladkane in odišavljene z vaniljo, dodajajo jo k sadnim solatam in sokovom, predvsem pa so zvezde nenadomestljive pri okrasitvi jedi. Avstralci jo uporabljajo kot zelenjavo, Kitajci pa jo kuhajo skupaj z ribami.
