V & O
Zvezdanina modrost: Z nizkimi občutki najbolj škoduješ sebi
Kadar je človek nezadovoljen, se ne pozna dovolj dobro in ne razvija svojih kompetenc, se pogosto začne ukvarjati z drugimi.
Odpri galerijo
Zvezdana Mlakar.
Spoštovana Zvezdana!
Imam problem, ki me zares žuli. V službi uživam, imam veliko sodelavcev in med njimi res sposobno sodelavko. Sva že skoraj prijateljici, polna je idej in res dobro razmišlja. Po položaju je nad mano, zdaj pa se je pokazala priložnost, da opravlja delo, ki bi ga lahko opravljala tudi jaz. Ona se je seveda prijavila, jaz pa se nisem odločila za to. Jezna sem nanjo, ker misli, da vse obvlada. Rekla sem ji, da ima vsak izmed nas potenciale za to delo in se mi je smejala ter me vprašala, zakaj se nisem prijavila. Ker sem bolj duhovne sorte, ji nisem razlagala, da smo vsi na istem in da imamo vse talente v sebi za dosego velikih ciljev. Začela je delati in zdaj vsak dan znova meljem pri sebi, da bi jaz, če bi hotela, to zagotovo naredila bolje. Grabita me jeza in negativna energija. Zalotim se, kako zagrabim vsako priložnost, da jo kritiziram. Upravičeno, le malo me špikne, da nisem ravno vzor človeka, ki misli in dela dobro. Saj je tudi ljubosumje človeško, kajne? Poudarila bi 'upravičeno', ker mislim, da bi jaz tudi, če bi hotela, to delo opravljala bolje kot ona! Ker seveda ne ve, kaj zares mislim o njej in njenem delu, mi je zadnjič solila pamet, kako je rešila neki problem in sem bila zares jezna nanjo, saj me tudi za mnenje ni vprašala. Komaj čakam, da ji spodrsne. Sem zato slaba oseba?
Helena
Draga Helena!
Hvala za pismo, z njim si se dotaknila boleče teme, ki skoraj nikoli ne pride tako jasno ubesedena na plan. O kritiziranju iz lastne bolečine. Res je, vsi nosimo v sebi vse potenciale. Vendar vsi nimamo vseh potencialov, niti vseh talentov, da bi delali tisto, kar si želimo. Včasih so naše želje odsev vzgoje, ki je pletla neka nerealna pričakovanja. To mi je omenil Marjan Ogorevc, ko mi je opisoval delo s športniki. Rekel je, da je dobro preveriti psihofizične sposobnosti, za kateri šport je kdo sposoben in ima še dodatne, posebne danosti. Brez njih ne more dosegati vrhunskih rezultatov, pa če še tako vneto trenira, nekje se ustavi in več pač ne gre. Nekdo ima dovzetnost za izvrstnega tekača, rad bi bil pa veslač. S trmo, voljo in pridnostjo mu bo do neke mere uspelo, vrhunskih rezultatov pa ne bo nikoli dosegel. Podobno je, ko meni kdo reče, da bi bil lahko tudi on igralec. Da odlično imitira in igra, ko 'nategne' ženo, da mu vse verjame. Smejim se, ko mi to govori, saj razumem, da ne razume bistva igralskega poklica. Včasih mi kdo reče, da je voditi oddaje ja mala malica in da bi on to počel stokrat bolje. Prav ima, naj poskusi! Vsak izmed nas ima enake možnosti. Kadar je človek nezadovoljen, se ne pozna dovolj dobro in ne razvija svojih kompetenc, se pogosto začne ukvarjati z drugimi. Fokus izven sebe je najslabša možna izbira, ker tam razen vsesplošnega obsojanja, preverjanja, kritiziranja, ne boste našli nič drugega. Vse našteto zastruplja vas same, da v nekem trenutku izgubite zadnjo trohico svobodnega duha in se ujamete v limanice večne žrtve, ki jamra, kritizira do nezavesti in ljubosumno opazuje druge, ki svobodno stopajo po svoji poti. Ne, nismo vsi sposobni za vse! Različni smo in imamo različne vsebine. Nimamo pravice vsega presojati z lastne perspektive, dokler ne preverimo svojih kompetenc. To je lažna demokracija duha, ki hrani predvsem revne na duhu. Konkretno – če se nisi prijavila in zbrala dovolj moči in poguma in se enakopravno bojevala za položaj, ki ga zdaj zaseda sodelavka, si tokrat svojo možnost zapravila. Če si res 'duhovna', potem veš, kaj je tvoj naslednji korak! Sprejmi odgovornost za svoje dejanje. Ponovno začni iz čistega srca, podpri jo, iz obilja samozavesti, da tudi ti znaš in zmoreš, ji stoj ob strani, jo podpiraj in se uči z njo. Nikoli ne veš, kje te čaka nova priložnost. To, da jo ljubosumna opazuješ, na skrivaj kritiziraš, te dela majhno in oddaljuje od cilja. Z nizkimi občutki najbolj škoduješ sebi. Njej ne moreš, ker deluje iz svojega vorteksa, poravnanosti s cilji in sposobnosti. Duhovnost ni nekaj, kar se dela in živi samo takrat, ko ustreza tebi. To je aktivnost, 100% predanost raziskovanju sebe in premagovanju slabega v sebi. Pa ne premagovanju kot boju. Ko v sebi zaslediš občutke manjvrednosti, ljubosumja, jih sprejmeš, poiščeš vzroke zanje. To je veliko dela, ki ti bo samodejno obrnilo fokus nase. Do vzrokov, zakopanih globoko v sebi, ponavadi težko prideš, včasih traja leta, desetletja. Z vztrajnostjo se da in darila, ki jih dobiš s prepoznavanjem sebe, so neverjetno sproščujoča in osvobajujoča. To je, ko konkretna duhovnost nikomur ne škodi in tebi prinaša ljubezen do sebe, cilje začneš dosegati brez naprezanja, prerivanja, lahkotno kot metulj! Bodi metulj!
Vse dobro ti želim,
Imam problem, ki me zares žuli. V službi uživam, imam veliko sodelavcev in med njimi res sposobno sodelavko. Sva že skoraj prijateljici, polna je idej in res dobro razmišlja. Po položaju je nad mano, zdaj pa se je pokazala priložnost, da opravlja delo, ki bi ga lahko opravljala tudi jaz. Ona se je seveda prijavila, jaz pa se nisem odločila za to. Jezna sem nanjo, ker misli, da vse obvlada. Rekla sem ji, da ima vsak izmed nas potenciale za to delo in se mi je smejala ter me vprašala, zakaj se nisem prijavila. Ker sem bolj duhovne sorte, ji nisem razlagala, da smo vsi na istem in da imamo vse talente v sebi za dosego velikih ciljev. Začela je delati in zdaj vsak dan znova meljem pri sebi, da bi jaz, če bi hotela, to zagotovo naredila bolje. Grabita me jeza in negativna energija. Zalotim se, kako zagrabim vsako priložnost, da jo kritiziram. Upravičeno, le malo me špikne, da nisem ravno vzor človeka, ki misli in dela dobro. Saj je tudi ljubosumje človeško, kajne? Poudarila bi 'upravičeno', ker mislim, da bi jaz tudi, če bi hotela, to delo opravljala bolje kot ona! Ker seveda ne ve, kaj zares mislim o njej in njenem delu, mi je zadnjič solila pamet, kako je rešila neki problem in sem bila zares jezna nanjo, saj me tudi za mnenje ni vprašala. Komaj čakam, da ji spodrsne. Sem zato slaba oseba?
Helena
Draga Helena!
Hvala za pismo, z njim si se dotaknila boleče teme, ki skoraj nikoli ne pride tako jasno ubesedena na plan. O kritiziranju iz lastne bolečine. Res je, vsi nosimo v sebi vse potenciale. Vendar vsi nimamo vseh potencialov, niti vseh talentov, da bi delali tisto, kar si želimo. Včasih so naše želje odsev vzgoje, ki je pletla neka nerealna pričakovanja. To mi je omenil Marjan Ogorevc, ko mi je opisoval delo s športniki. Rekel je, da je dobro preveriti psihofizične sposobnosti, za kateri šport je kdo sposoben in ima še dodatne, posebne danosti. Brez njih ne more dosegati vrhunskih rezultatov, pa če še tako vneto trenira, nekje se ustavi in več pač ne gre. Nekdo ima dovzetnost za izvrstnega tekača, rad bi bil pa veslač. S trmo, voljo in pridnostjo mu bo do neke mere uspelo, vrhunskih rezultatov pa ne bo nikoli dosegel. Podobno je, ko meni kdo reče, da bi bil lahko tudi on igralec. Da odlično imitira in igra, ko 'nategne' ženo, da mu vse verjame. Smejim se, ko mi to govori, saj razumem, da ne razume bistva igralskega poklica. Včasih mi kdo reče, da je voditi oddaje ja mala malica in da bi on to počel stokrat bolje. Prav ima, naj poskusi! Vsak izmed nas ima enake možnosti. Kadar je človek nezadovoljen, se ne pozna dovolj dobro in ne razvija svojih kompetenc, se pogosto začne ukvarjati z drugimi. Fokus izven sebe je najslabša možna izbira, ker tam razen vsesplošnega obsojanja, preverjanja, kritiziranja, ne boste našli nič drugega. Vse našteto zastruplja vas same, da v nekem trenutku izgubite zadnjo trohico svobodnega duha in se ujamete v limanice večne žrtve, ki jamra, kritizira do nezavesti in ljubosumno opazuje druge, ki svobodno stopajo po svoji poti. Ne, nismo vsi sposobni za vse! Različni smo in imamo različne vsebine. Nimamo pravice vsega presojati z lastne perspektive, dokler ne preverimo svojih kompetenc. To je lažna demokracija duha, ki hrani predvsem revne na duhu. Konkretno – če se nisi prijavila in zbrala dovolj moči in poguma in se enakopravno bojevala za položaj, ki ga zdaj zaseda sodelavka, si tokrat svojo možnost zapravila. Če si res 'duhovna', potem veš, kaj je tvoj naslednji korak! Sprejmi odgovornost za svoje dejanje. Ponovno začni iz čistega srca, podpri jo, iz obilja samozavesti, da tudi ti znaš in zmoreš, ji stoj ob strani, jo podpiraj in se uči z njo. Nikoli ne veš, kje te čaka nova priložnost. To, da jo ljubosumna opazuješ, na skrivaj kritiziraš, te dela majhno in oddaljuje od cilja. Z nizkimi občutki najbolj škoduješ sebi. Njej ne moreš, ker deluje iz svojega vorteksa, poravnanosti s cilji in sposobnosti. Duhovnost ni nekaj, kar se dela in živi samo takrat, ko ustreza tebi. To je aktivnost, 100% predanost raziskovanju sebe in premagovanju slabega v sebi. Pa ne premagovanju kot boju. Ko v sebi zaslediš občutke manjvrednosti, ljubosumja, jih sprejmeš, poiščeš vzroke zanje. To je veliko dela, ki ti bo samodejno obrnilo fokus nase. Do vzrokov, zakopanih globoko v sebi, ponavadi težko prideš, včasih traja leta, desetletja. Z vztrajnostjo se da in darila, ki jih dobiš s prepoznavanjem sebe, so neverjetno sproščujoča in osvobajujoča. To je, ko konkretna duhovnost nikomur ne škodi in tebi prinaša ljubezen do sebe, cilje začneš dosegati brez naprezanja, prerivanja, lahkotno kot metulj! Bodi metulj!
Vse dobro ti želim,
