Sadike iz gomoljev: kje saditi sladki krompir?
Sladki krompir, ki postaja stalnica na naših trgovskih policah, s tem pa tudi krožnikih, ni vrsta krompirja, botanično je namreč sorodnik slaka. Izhaja iz toplejših krajev, zato vzgoja iz semena pri nas ni mogoča, razmnožujemo ga vegetativno. Ker ima dolgo rastno dobo, sadike zelo pozno posadimo na prosto, nočne temperature morajo biti višje od 10 stopinj Celzija.
Voluharji jih obožujejo.
Sadike lahko kupimo ali pa jih vzgojimo iz gomoljev; kupimo seveda ekološke, ki niso tretirani proti brstenju, ali uporabimo lastne iz pretekle sezone, izberemo čvrste, nepoškodovane. Iz enega dobimo od 5 do 10 poganjkov, sadik. Na začetku aprila jih do polovice namočimo v vodo – če je kozarec ožji, super, če je širši, pa si pomagamo s tremi zobotrebci, ki jih zapičimo v gomolj, podobno kot pri koščici avokada. Kako jih obrnemo, ni pomembno. Postavimo na svetlo, toplo mesto, denimo na okensko polico. V dveh tednih bomo opazili vijolične brste, iz njih se bodo v naslednjih tednih razvili posamezni zeleni poganjki, ki na videz spominjajo na slak. Ko so dolgi do 10 cm, jih ločimo od gomolja – primemo tik nad predelom, kjer izrašča iz gomolja, in odtrgamo. Vsakega potaknemo v svojo sadilno enoto, napolnjeno z vlažnim substratom, da spodbudimo razvoj koreninskega sistema.
Matičnih gomoljev ne zavržemo, saj vseh poganjkov ne razvije enako hitro in bodo nekateri manjši rasli še naprej, postopek tedaj ponovimo.
Na prosto konec maja
Sadike ves maj rastejo in razvijajo korenine, enakomerno jih zalivamo, na prosto jih sadimo konec maja ali v začetku junija, saj gre, kot rečeno, za izrazito poletno rastlino. Če imamo rastlinjak, jih imamo lahko v njem od sredine maja. Lepe debele gomolje razvije v rahlih, globokih in bogatih tleh, zato mu namenimo višjo gredo, na kateri je lahko v spodnjih plasteh nekaj mivke, obogatimo jo s kompostom ali dobro uležanim hlevskim gnojem. Ker jih voluharji obožujejo, je na dnu priporočljiva mreža. Na gredi oblikujemo greben, sadimo jih namreč v eno vrsto, a ne preveč skupaj, med sadikama naj bo 30 ali 40 cm prostora. Ker se poganjki, ko se razraščajo, zlahka ukoreninijo, slednje preprečimo tako, da gredo zastremo s kartonom in ga obtežimo ali pa plazeče poganjke enkrat na teden privzdignemo in jih položimo nazaj. Ker se nadzemni del zelo razraste po površini, lahko na isti gredi posadimo paradižnik, da izkoristimo prostor v višino.
V sušnem poletju pogosteje zalivamo.
V sušnem poletju pogosteje zalivamo; avgusta, ko začnejo poganjki preraščati vrtne poti, jih lahko prikrajšamo s škarjami ali jih usmerimo na gredo.
Gomolje poberemo jeseni, konec septembra, lahko oktobra, vsekakor pa pred zmrzaljo; potrgamo zelene poganjke in previdno izkopljemo gomolje, najbolje z rokami, da jih ne poškodujemo. Kako ga skladiščimo? Zložimo ga v zabojčke, prekrijemo z vlažno krpo in za 14 dni shranimo na toplo v prostor s temperaturo
20 °C ali več, denimo kurilnico. Pridelek nato damo v hladnejši prostor, naj ima 13 do 16 stopinj, z visoko vlažnostjo. Kakšen gomolj si prihranimo do aprila, da nam bo dal nove sadike.
