13 nasvetov za pravilno hojo
Zdravniki bi morali hojo predpisovati na recept, pravijo. Se strinjamo. Hoja je zakon. Ko hodimo, ne samo, da se počutimo boljše, v resnici smo boljši, po vseh svojih korakih, ki nam jih je uspelo nanizati v ogrlico lepega, v zdravje. Sprehodi so lahko med našimi najbolj intimnimi filmi.
Na spletni strani Medicine.net je športni zdravnik Tyler Wheeler slikovito opisal nepotrebne nevšečnosti, ki se nam lahko med hojo zgodijo, v resnici po nepotrebnem.
Napačna obutev
Noben zakon ni dober, če v njem nista (vsaj) dva zadovoljna. Teniški in košarkarski copati niso najboljša izbira za hojo. Manjka jim prožnost od pete do prsta, ki je dobra za hojo, saj se med korakom dobesedno prevalimo s pete na prste, vedno znova. Poiščimo čevlje z dobro oblazinjeno peto, ki je lahka, diha in je vodoodporna.
Tudi tekaški čevelj bi bil lahko odličen za hojo.
Muke po koraku
Če so naši čevlji preveč prostorni, ne bodo nudili podpore, ki jo potrebujemo. Če so preveč tesni, nas lahko odrgnejo in povzročijo žulje ali kurja očesa. Tako kot pri teku je pomembno, da nam obuvalo pri hoji lepo sede na nogo in zagotavlja varen korak.
V trgovini si moremo ne samo izbrati modela, ki nam je všeč, vzeti si moramo tudi dovolj časa za izbiro. Zagotovo se moramo počutiti udobno: da z lahkoto premikamo prste, vendar noga v čevlju ne sme drseti. Po takih nakupih velja oditi pozno popoldne, ko so noge rahlo otekle, da bomo bolje zaznali pravo velikost obuvala.
Navada ni železna srajca
Če bomo vsak dan hodili po isti poti, nas bo morda takšno sprehajanje začelo dolgočasiti. Redno spreminjanje poti nas bo bolj pritegnilo, da se bomo sveta lotevali s hojo, zagotovo. Ne samo, da je sprememba dobra za naše razpoloženje in motivacijo, ampak tudi vpliva na naše mišice in sklepe. Poiščimo traso na vzpetino, in dodajmo svoji poti tudi drugačne gibe.
Tako lahko povečamo intenzivnost in okrepimo večje število mišic.
Odklop od sveta
Morda si želimo med sprehodom pobegniti v glasbo ali podkast, vendar je to kljub vsej mikavnosti lahko nevarno, če je preglasno. Če že moramo nekaj poslušati, poiščimo slušalke, ki lahko lovijo zvoke od zunaj, in ohranimo dovolj nizko glasnost, da bomo slišali, kaj se dogaja okoli nas.
Zalepljenost v zaslon
Med hojo pogledovati na telefon je lahko nevarno, lahko se spotaknemo, stopimo pred avto, kolo, drugega človeka, ali se zaletimo v oviro ali pademo prek nje. Veliko se dogaja okoli nas in to je dobro vedeti. Videti, slišati. Poškodbe pešcev, ki so povezane s telefoni, so se od leta 2004 več kot podvojile, večino sprehajalcev - 60 odstotkov - je zmotil telefon ali kaj drugega, in je prišlo do nesreče.
Če ne gre drugače, stopimo v stran, preverimo ekran, opravimo pogovor, in pred nadaljevanjem napravo spravimo v žep ali v torbico oz. nahrbtnik. Če ves čas sprehajanja buljimo v telefon, je z nami nekaj narobe. Ja, imamo težavo, tudi če nam nihče ne bo rekel, da je tako. Pa je.
Pes je zakon, tudi na sprehodu
Ljudje, ki imajo pse in jih vodijo na redne sprehode, pogosteje zmorejo doseči 150 minut zmerne vadbe na teden, kar je najmanj, kar strokovnjaki priporočajo za dobro zdravje. Torej. Pes ni le veselje, je tudi partner v gibanju.
Obleka naredi hodača
Preozka ali težka oblačila bi lahko naš sprehod naredila neprijeten. Oblačilo mora biti ohlapno, udobno in mora dihati, da se lahko enostavno gibamo in da ne bomo povsem mokri zaradi znoja ali vlage.
Ko se s hojo segrejemo, lahko snamemo tanke plasti oblačil in jih oblečemo nazaj, če nas zebe. Če je vreme slabo, potrebujemo opremo za dež, če pripeka, ne pozabimo na klobuk, čepico, sončna očala in zaščito pred soncem. Sonce nas lahko preseneti tudi v oblačnih dneh ali pozimi.
Ponosni na korake
Štetje korakov, kilometrov ali minut je pomembno, če ne drugače, nas navdaja s ponosom zaradi opravljenega. Tako tudi vemo, ali dosegamo cilje vadbe. To nas lahko motivira. Pokazalo se je, da so ljudje, ki so sledili svojim korakom, prehodili približno 27 odstotkov več kot tisti, ki tega niso počeli. To je v povprečju pomenilo 2500 korakov na dan. Svoje gibanje lahko spremljamo z aplikacijo v telefonu ali s poceni napravo, imenovano pedometer. Števec korakov. Tako enostavno in tako koristno.
S signalom, a brez stika
Dokler nas to ne moti, je naš telefon lahko plus, zato ga ni treba pustiti doma. Z njim lahko poiščemo pravo pot, če se izgubimo, ali v nujnih primerih pokličemo pomoč. Lahko pa je tudi koristen način za sledenje naše razdalje in krajev, kjer se gibljemo. Če smo vedno v družbi z njim, ga ne pozabimo napolniti, preden se odpravimo na sprehod. No, nekateri smo pustolovci in ga puščamo samega doma. Brez varstva ...
Kako se kaj držite?
Ne, ne gre za to, kako nam gre, pač pa, kako je videti naše telo pri hoji. Če ves dan sedimo za računalnikom, imamo morda zgrbljeno držo. Vendar pa je ni treba prinesti na sprehod. Pravilna in sproščena drža nam lahko pomaga pri hitrejši in daljši hoji ter nam pomaga preprečiti morebitne poškodbe - ja, tudi pri hoji lahko staknemo poškodbo.
Poskusimo zravnati in dvigniti hrbtenico, kot da bi nas z vrha glave kvišku potegnila nevidna vrvica. Oči naj bodo usmerjene naprej, ramena padajo navzdol, nazaj in so sproščena. Roke? Čim bolj naravno in svobodno nihajmo z njimi, ko se dvignemo v koraku s stopala na stopalo.
Če se pokažeš, še nisi ego
Svetle barve in odsevne tkanine bodo voznikom, kolesarjem in drugim pomagale, da vas opazijo, če radi hodimo zvečer, v mraku ali zgodaj zjutraj, ko je temno ali pa megleno.
Nič ni narobe, če v takih razmerah v roke ali na glavo nadenete svetilko, dovolj močno, da boste videli pod noge, in tudi, da vas vidijo drugi. Drugi nas bodo najlažje opazili, če se bomo na delih telesa, ki se premikajo, opremili z odsevniki, še zlasti so dobri tisti na rokah ali nogah. In prav gibanje jih naredi take, da ujamejo odsev luči.
Tekočina v hoji
Hoja ni zelo naporno početje in zato dodatnih elektrolitov verjetno ne bomo potrebovali, vsaj če se odpravimo le na zmeren sprehod. Najboljši način, da med hojo ostanemo hidrirani, je navadna voda. Osvežilne mehurčkaste pijače imajo preveč sladkorja, za športno pijačo smo se, če se nismo odločili za hitro hojo, najbrž premalo izmučili – in tudi rek, da voda še za v čevelj ni dobra, tu pogori – pa čeprav je moker.
Postati prožen, ostati prožen
Ko končamo s hojo, rahlo raztegnimo mišice nog – še zlasti mečne mišice nam bodo hvaležne za tako početje, za nagrado pa bomo postali ali ostali bolj gibljivi. Vendar pa v želji po sproščenosti v mišicah ne gre pretiravati. Raztezanje nam ne bi smelo škodovati, predvsem pa pri tem početju ne poskakujemo ali se silimo v skrajne položaje in nihanja, ki jih sicer nismo vajeni.
Vsak položaj v raztezanju skušajmo ohraniti od 10 do 20 sekund; da bi ne imeli težav z ravnotežjem, se naslonimo na stol ali steno, če smo v naravi, lahko tudi na drevo.
