20-sekundni test odkriva stanje vaših možganov

Zdravniki trdijo, da lahko ta test pokaže, ali imate nevrološko bolezen. Sposobnost, da stojimo na eni nogi vsaj 10 sekund, lahko pokaže stanje našega splošnega zdravja, pravijo raziskovalci. Trdijo, da je pomanjkanje ravnotežja lahko znak nekaterih osnovnih zdravstvenih težav.

To je najboljši čas za zajtrk. Ni pomembno le, kaj jemo, ampak tudi, kdaj

Po drugi strani glede na novo študijo nezmožnost stati na eni nogi 20 sekund kaže na težave z možgani.

Možganske težave so nenadna nevrološka motnja, ki nastane zaradi motene cirkulacije v možganih, kar povzroči nezadostno oskrbo določenih delov možganov s kisikom in hranili.

Zaradi pomanjkanja kisika in hranilnih snovi pride do poškodb in odmiranja živčnih celic v prizadetih delih možganov, kar se kaže v okvari funkcij, ki jih ti deli možganov nadzorujejo.

Možganska kap

Ljudje, ki ne morejo stati na eni nogi vsaj 20 sekund, imajo večje tveganje za možgansko kap ali poškodbe možganov, je potrdila študija. Raziskavo, ki je bila objavljena v reviji Stroke, so izvedli na 1400 preiskovancih, vse meritve pa so opravili, ko so preiskovanci stali bosi, z obema rokama ob telesu.

Ugotovljeno je bilo tudi, da so ljudje z blagimi kognitivnimi motnjami, zlasti tisti z alzheimerjevo boleznijo, nagnjeni k nestabilnosti, ko stojijo na eni nogi.

Ugotovili so tudi, da ima približno tretjina ljudi z več kot dvema možganskima lezijama težave z ravnotežjem. Če pogledamo bolnike z le eno možgansko lezijo, jih je imelo težave z ravnotežjem 16 odstotkov.

Alzheimerjeva bolezen

Revija za alzheimerjevo bolezen je poročala, da neravnovesje pri stanju na eni nogi napoveduje višjo stopnjo kognitivnega upada.

Lezija pomeni, da se možgansko tkivo poškoduje zaradi poškodbe ali bolezni, in povzroča širok spekter simptomov, vključno s šibkostjo ali senzoričnimi motnjami.

Možganska lezija je lahko sled travme, ki se vam je zgodila v preteklosti. Lahko je tudi posledica benignega (neškodljivega) stanja. Včasih tudi po podrobni analizi vzrok lezije ostane neznan.

Večina možganskih lezij ima značilen videz, ki lahko zdravniku pomaga pri odkrivanju vzroka in s tem pri nadaljnjem zdravljenju. Dodatne preiskave so potrebne, kadar gre za lezijo, za katero zdravnik ne more ugotoviti vzroka.

Pogosto so posledica okužbe, poškodbe, izpostavljenosti nekaterim kemikalijam, pa tudi težav z imunskim sistemom.