4 stvari, ki nas jih je naučil Novak Đoković (in bi jih morali uporabiti tudi pri vsakdanu)
Letos je Đoković osvojil svoj 10. zaporedni OP Avstralije, skupno 22. naslov. In če smo se imeli kaj naučiti od Messija, potem se zagotovo lahko naučimo tudi od Đokovića.
Zmaga zagotovo ni presenečenje, zagotovo pa lahkotnost, s katero jo je dosegel. Na celotnem turnirju je Đoković izgubil le en niz. Tokrat so ga obtožili lažiranja poškodbe, pozornost sta pritegnila oče Srđan in slikanje z Rusi (da o zmerjanju Jelene Dokić sploh ne govorimo). Vse skupaj je bil turnir obogaten z različnimi »doživetji«.
Na eni strani junak in najboljši tenisač na svetu, na drugi pa tenisač, ki je kriv za vse. In medtem ko svet družabnih omrežij razpravlja o točno teh točkah, izpostavljamo, kaj se lahko športni rekreativci (in vsi ostali) naučijo (in uporabijo) od Novaka. Povzeto po novakdjokovicfoundation.org.
Nikoli ne obupaj
Tako vrhunski kot rekreativni športniki lahko utrpijo poškodbe. Hm fizično, hm dodaten čas za vrnitev v formo in vse ostalo, kar pride s poškodbami ... Đoković je zagotovo športnik, čigar kariero so ovirale poškodbe. A ne glede na to, koliko ovir je bilo, ga niso ustavile. Z veliko dela in potrpežljivosti se je vsakič znova vrnil močnejši kot kdaj koli prej. Novak je v svojem govoru ob zmagi na OP Avstralije ponovil tezo: »Nikoli ne obupaj nad svojimi sanjami. Tudi če obstaja samo ena oseba, ki verjame vate.«
Na vprašanje, kako ga je šport spremenil, je dejal: »Verjamem, da me je naredil vzdržljivega. Nikoli ne obupam in ko nekaj obljubim, se tega tudi držim. Sem dosleden in vztrajen.«
Zdrav duh v zdravem telesu in obratno
Đoković živi po strogem načelu, da sta telo in um povezana in da je pomembno skrbeti za svoje zdravje. Če v svoje telo vnašate nezdravo hrano ali počnete stvari, ki škodijo vašemu duševnemu zdravju, boste prejeli rezultate, ki bodo to potrdili. Đoković sledi zelo strogi brezglutenski dieti, vsak dan telovadi in si vsak dan vzame čas za nekaj, kar mu pomaga pri sprostitvi – vse to pripisuje svojemu nenehnemu uspehu.
Profesionalnemu športniku se je lažje držati stroge diete kot rekreativcu, a kdor izbira bolj zdravo hrano, se mu to na dolgi rok obrestuje. »Po drugi strani pa preveč razmišljanja ne pomaga. Najboljši umi so jasni umi. Mora biti preprosto. Biti mora jasno. In to vključuje veliko dela.«
»Poslušati moraš svoj instinkt in poslušati svoje telo. Um naj bo skoraj prazen. V nasprotnem primeru se pojavijo dvomi. In strah. Naučiti se moraš ostati osredotočen in blokirati strah in dvome,« je dejal Đoković.
Pozabi na pretekle neuspehe
Leta 2008 je Đoković osvojil svoj prvi veliki naslov na OP Avstralije, nato pa se je ustavil in prišel do drugega velikega finala šele več kot dve leti pozneje na OP ZDA 2010 (ki ga je izgubil proti Rafaelu Nadalu). Đoković je po zmagi v Avstraliji leta 2008 čutil pritisk – tako notranji kot zunanji –, da bi znova osvojil naslov, in to ga je zlomilo.
Kot športni rekreativci se nenehno ocenjujemo na podlagi prejšnjih rezultatov, kot so PB, najboljši nastopi na dirkah in odlični treningi. Vedno gledamo nazaj, medtem ko poskušamo iti naprej, tako kot je to storil Đoković.
Čeprav nam preteklost lahko pomaga in nam daje moč, da gremo naprej, je lahko tudi škodljiva za našo psiho. Včasih je dobro biti pozabljiv, saj bi vas pretekli uspehi lahko obtežili. »Trudim se, da me uspeh ne spremeni in oddalji od stvari, ki so v življenju najpomembnejše: moje družine in prijateljev. Moj uspeh na igrišču nam je prinesel odlično življenje in vsi smo zelo hvaležni in veseli, da lahko uživamo v zdravju in miru. Poskušam deliti svoj uspeh z ljudmi okoli sebe, ki me spremljajo že od začetka.«
Poglejte napake s pozitivne strani
»Mislim, da mi je najbolj pomagalo to, da sem se naučila gledati na stvari s pozitivne strani in iskati napake pri sebi, namesto da bi krivila druge in iskala izgovore.«
Kot pravi, obvladuje sebe in svoja dejanja ter se osredotoča na to, da je v vseh pogledih boljši. V stresnih situacijah se opomni, da je za premagovanje velike težave pomembno osredotočiti se na naslednji trenutek in se usmeriti v majhne korake.
Kot pravi: »Ne iščem samozavesti v zmagi, ampak v trdnosti svojega značaja.«
In če ti spodleti, kaj potem?
Ne moreš uspeti, ne da bi se prej naučil pasti. In ta padec ponavadi ni lahek. Treba je iti naprej ne glede na vse, pasti na nos, potem pa vstati in nadaljevati naprej, pravi Đoković.
Si spet padel?
Ponovno vstaneš in še naprej trdno stojiš na nogah.
Kakšne nauke najdete v Novakovih uspehih?
