5 dejavnikov, ki so lahko sprožilci depresije pri ženskah
Slabo razpoloženje, občutek izčrpanosti in utrujenosti, nizka energija, moten spanec, pa tudi napetost in razdražljivost so le nekateri od pokazateljev blage depresije.
Zakaj se pri ženskah pogosteje pojavljajo ti simptomi in kateri so sprožilci in situacije, ki vodijo v depresivno reakcijo?
1. Narava, hormonski status
Ženske trpijo za depresijo skoraj dvakrat pogosteje kot moški v vseh starostnih skupinah. Ta pojav je razložen s hormonskimi spremembami.
Predmenstrualne težave, simptomi, kot so otekanje trebuha in sklepov, boleča občutljivost in povečanje prsi, migrenski glavoboli, tesnoba, razdražljivost, solzavost, fizični občutek počasnosti, ne glede na to, kako kratkotrajni so, so enaki stanju depresije.
Ženska spolna hormona (estrogen in progesteron), katerih raven se spreminja med menstrualnim ciklom, in njihov odnos s serotoninom sta odgovorna za pogostejše manifestacije depresivnih simptomov tako pri ženskah kot pri moških.
2. Številne vloge ženske
K visoki incidenci depresije pri ženskah ne prispevajo samo hormoni, ampak tudi drugi različni dejavniki. Dednost, odnos okolja, družinski vplivi, sporočila in miti o uspešni ženski se promovirajo v literaturi, kinematografiji in medijih z zahtevami, da je ženska dobra gospodinja, »popolna« mati, zvesta in predana žena, podporna sestra, učinkovita in ambiciozna uslužbenka. V našem jeziku obstaja osemnajst različnih samostalnikov, ki opisujejo družinske vloge ženske.
Dosežena enakopravnost je poleg pomembnega prispevka k splošni blaginji žensk pomnožila in obremenila številne vloge, ki jih ženske danes opravljajo. V njeno realnost so vtkana osebna in okoljska pričakovanja (družina, družba, delodajalec), ki se dopolnjujejo in otežujejo ter prispevajo k nenehnemu naraščanju stresa v življenju ženske, kar je lahko sprožilec depresije. Še posebej so obremenjeni starši samohranilci, ki pogosto delajo več kot eno službo.
Zanimiva je raziskava, ki je pokazala, da se mož redno vključuje v gospodinjska dela v skupnem gospodinjstvu le, če žena zasluži vsaj 10 odstotkov več od njegovih prihodkov.
3. Struktura osebnosti
Čustvena preobčutljivost, sramežljivost, nagnjenost k prevzemanju osebne odgovornosti v konfliktnih situacijah, razvijanje občutkov krivde lahko povečajo doživljanje nizke samopodobe in samopomilovanja. To pogosto vodi v perfekcionizem, ki je samodestruktiven psihološki mehanizem, zato »nikoli ni nič dobro, ni popolno«, popolnost pa je nedosegljiva.
Ženske se pred tem samouničujočim občutkom ščitijo z družbenim umikom, ki ga okolica pogosto dojema kot »lenobo«.
Na drugi strani te medalje pa lahko značaj in temperament pri ženskah razvijeta ambicioznost, z osnovno idejo, da le doseženi cilji, tako poklicni kot zasebni, pomenijo samospoštovanje, samoocenjevanje, zadovoljstvo, srečo. To je past, ki ambiciozno žensko postavlja v visoko tveganje za sindrom izgorelosti, bolj poznan kot »burnout«, ki se klinično najpogosteje kaže z depresijo.
4. Stresni dogodki
Poroka, rojstvo otroka, odhod odraslih otrok iz družinskega doma (t. i. »sindrom zapuščenega gnezda«), družinske izgube so najpogostejši dogodki, ki lahko pri ženskah povzročijo strah, občutek nesmiselnosti in jih vodijo v depresijo.
Ženske so še vedno stereotipno »steber družine« in odgovorne za zagotavljanje dobrega čustvenega počutja celotne družine, zato pogosteje razvijejo depresijo, moški pa se odzivajo na različne oblike odvisniškega vedenja in nasilnih dejanj.
Težave v zakonu in slab odnos med partnerjema se pogosto dojemajo kot nepravične, zato sprožajo vrsto negativnih občutkov in zlahka vodijo v depresijo. Posebej občutljive točke v partnerskem odnosu so začetek skupnega življenja, rojstvo otroka, sprememba poklicnega statusa partnerja, odločitev za ločeno življenje, izbruh zdravstvene krize, ki zahteva zdravljenje, in sprememba pri organizaciji bivanja, sprememba finančnega položaja ali upokojitev partnerja.
5. Menopavza
Psihološki znaki se pogosto odražajo v upadu zanimanja za vsebine in odnose, ki so že obstajali. Pozabljivost, težave z ohranjanjem koncentracije, nezmožnost sprejemanja novih nalog, vrsta nepojasnjenih telesnih težav (prebavne težave, glavoboli, bolečine v hrbtenici in sklepih, padec libida) povečujejo tveganje za nastanek depresije. Tudi nespečnost (težko zaspanost, »slaba kakovost« spanja), osebna anamneza anksioznosti in depresije, debelost, zgodnja menopavza ali menopavza, ki jo povzroči kirurška ali medicinska kastracija, pomembno vplivajo na psihično življenje ženske.
Blage depresivne motnje je mogoče in je treba zdraviti. Nespečnost, nezadovoljstvo, utrujenost, nepojasnjena telesna obolenja, slabo razpoloženje, občutek psihične napetosti ali praznine, umik iz družabnega življenja, pa tudi razdražljivost in tesnoba so alarm. Pomembno je pravočasno odreagirati, saj nezdravljena depresivna motnja lahko postane kronična, se poglobi in zaplete ter zahteva resno zdravljenje in hospitalizacijo.
Pri blagi depresiji, čeprav so učinkoviti, antidepresivi morda niso prva linija zdravljenja. Naravna dopolnila so v zadnjih letih postala vse bolj priljubljena, vendar obstaja omejena raven dokazov za mnoga taka naravna zdravljenja. Izbirajte pripravke, ki so popolnoma preizkušeni in katerih učinkovitost je dokazana s številnimi študijami.
