7 najpogostejših zmot o herniji diska

Glavni mehanizem nastanka hernije diska v ledvenem delu so napačni gibalni vzorci. Ti so posledica slabe telesne drže, preveč sedenja v nepravilnih položajih, neozaveščenosti gibanja ter pomanjkljive moči mišic in/ali mobilnosti sklepov.

Gibalni vzorec, ki v večini privede do hernije diska, je ponavljajoča se fleksija oziroma upogib hrbtenice, ki povzroča mikrogibe med ledvenimi vretenci.

Ti so na dolgi rok škodljivi, ker ledveni del hrbtenice primarno ni namenjen gibanju. Medtem ko so ledvena vretenca zmožna gibanja, je primarna funkcija tega dela hrbtenice stabilizacija.

Gibanje mora izhajati iz kolkov, ledveni del pa je med gibanjem nepremičen in je tako sposoben absorbirati in prenašati sile iz spodnjih okončin v ramenski obroč. 

Poškodbe diskov povzročijo njihovo obrabo in trpi naš hrbet. Toda ali so vedno krivi?

Svetovni dan hrbtenice smo obeležili 16. oktobra, ob tej priložnosti pa vam predstavljamo sedem mitov o diskih, torej o elastičnih blazinicah, ki so med vretenci hrbtenice in služijo kot amortizerji.

Mit: Poškodbe hernije diska so pogosto krive za hude bolečine v hrbtu

Narobe. Strokovnjaki ocenjujejo, da je le pet odstotkov vseh bolečin v hrbtu posledica težav z diskom. V kar 85 odstotkih primerov zdravniki ne morejo ugotoviti jasnega vzroka, zato te bolečine imenujemo nespecifične.

Vzroki za bolečino so različni in lahko vključujejo neenakomerno obremenitev mišic zaradi slabe drže ali delovnih pogojev, stres in pomanjkanje telesne dejavnosti, kar vodi do napetosti in bolečine.

Mit: Poškodba diska vedno zahteva zdravljenje

To ni vedno res. Mnogi bolniki s poškodbo diska nimajo nobenih simptomov. Zdravljenje je potrebno le, če poškodbe povzročajo bolečino ali okorelost. V teh primerih je morda potrebna nujna zdravniška pomoč, poškodba diska pa se lahko včasih obnovi sama od sebe.

Mit: Izogibanje stresu pomaga zmanjšati bolečino

Čeprav se je pomembno izogibati naporni vadbi, lahko dolgotrajno ležanje v postelji oslabi mišice in poslabša bolečino. Priporočljivo je rahlo gibanje, kolikor dopušča bolečina, saj s tem ohranjamo elastičnost diskov. Diski niso prekrvavljeni (nimajo lastnih krvnih žil), zato potrebujejo gibanje, da se ustrezno prehranjujejo iz okoliških tkiv.

Mit: Masaže so učinkovite pri poškodbah diska

Masaže lahko ublažijo bolečino, ki nastane zaradi mišične napetosti, vendar lahko pritisk na poškodovane živce stanje poslabša. Namesto tega je lahko uporaba toplote, kot so topli obkladki ali vroče blazinice, bolj koristna za lajšanje mišične napetosti in izboljšanje cirkulacije.

Mit: Kirurgija odpravi nelagodje

Veliko pacientov po operaciji občuti olajšanje, saj se zmanjša pritisk na živce. Vendar operacija ne more pozdraviti poškodovanih diskov. Obstaja tveganje zapletov, kot je brazgotinjenje, ki lahko povzroči dodatno bolečino. Statistično gledano so dolgoročni rezultati pri bolnikih z operacijo in brez nje pogosto podobni, zato je pomembno skrbno pretehtati odločitev o kirurškem posegu.

Mit: fizično delo uničuje diske

Čeprav lahko prenašanje težkih bremen poškoduje hrbtenico, to ni edini vzrok za poškodbe diska. Glavni vzrok je staranje in s tem povezani dejavniki, kot sta debelost in slaba drža. Z aktivnim življenjskim slogom in pravilnim dvigovanjem lahko zmanjšamo tveganje za poškodbe diska.

Mit: Poškodbe diska vedno povzročijo bolečine v spodnjem delu hrbta

Narobe. Čeprav se poškodbe diska najpogosteje pojavijo v spodnjem delu hrbta, se lahko pojavijo tudi v vratu ali zgornjem delu hrbtenice. Simptomi so lahko različni – veliko ljudi doživi poškodbe med 30. in 50. letom starosti, vendar nimajo vedno hudih bolečin.