Adijo sneg? Pozdravljen kolesarski raj! Bohinj želi Koblo spremeniti v celoletno športno središče
Letošnje izjemno pomanjkanje snega v alpskih dolinah je še enkrat opozorilo na neizogibno resničnost: snežni turizem v nižje ležečih predelih se znajde v vse večjih težavah.
V Bohinju, kjer so dolga leta stavili na zimski turizem, razmišljajo o preobratu – opuščeni Kobli želijo vdahniti novo življenje s preobrazbo v celoletno športno središče.
Nekdanji načrti o megalomanskem smučarskem centru 2864 so potihnili. Nova vizija pa je pragmatičnejša – in bolj zelena. Fokus se iz zimskega turizma seli na aktivnosti, kot so pohodništvo, kolesarjenje in turno smučanje. Smučanje bo ostalo le kot dopolnilo, kadar bo to omogočala narava.
Zeleni preobrat na Kobli
»Ne razmišljamo več v okvirih klasičnega smučarskega središča, temveč v smeri trajnostnega centra za aktivnosti na prostem,« pojasnjuje direktor Turizma Bohinj Klemen Langus. Kot pravi, se bo v okviru študije izvedljivosti preverilo možnosti za transformacijo Koble v sodobno, celoletno središče.
Langus predlaga tudi zamenjavo treh dotrajanih sedežnic – že desetletje neaktivnih – z gondolo, ki bi obiskovalcem omogočila dostop do vrha Koble ter s tem razbremenila poletno prenatrpan Ukanec in jezersko območje.
Poleti bi nova Kobla lahko privabila množice pohodnikov in kolesarjev, pozimi pa – če bodo vremenske razmere dovoljevale – turne smučarje, sankače in ljubitelje teka na smučeh.
Evropski projekt za prihodnost Alp
Preobrazba Koble je del širše vizije, ki jo v Bohinju snujejo kot pilotno območje v okviru evropskega projekta BeyondSnow. Projekt, ki ga v okviru programa Interreg – Alpine Space sofinancira Evropska unija, povezuje 13 partnerjev iz šestih držav. Cilj: zmanjšanje odvisnosti alpskih destinacij od snega, krepitev odpornosti na podnebne spremembe in ohranjanje privlačnosti za turiste.
Langus opozarja, da je položaj slovenskih Alp še posebej občutljiv, saj ležijo nižje od večine avstrijskih, francoskih in italijanskih smučišč. »Sneg je nepredvidljiv, umetno zasneževanje pa drago. Vse bolj se sprašujemo, ali so to še prave smeri vlaganj,« dodaja.
Kolesarjenje: nova zimska sezona?
Trendi po vsej Evropi kažejo, da vse več ljudi zamenjuje smučanje za druge oblike rekreacije – predvsem kolesarjenje. Gorski centri po Italiji, Franciji in Avstriji to že izkoriščajo. »Mnogi so nas že prehiteli, zato bo treba hitro ukrepati, če želimo ostati konkurenčni,« opozarja Langus.
Kot primer navaja francoski smučarski center, ki je podoben Kobli, tamkajšnje skupnosti so se odločile, da tretjino smučišča zaprejo, s tem znižajo stroške, in večino sredstev usmerijo v poletno ponudbo. Bohinj želi zdaj slediti podobni poti.
Nova Kobla kot odgovor na klimatsko negotovost
Bohinj se z načrtom preobrazbe Koble ne le odziva na klimatske spremembe, temveč hkrati postavlja temelje za bolj vzdržen turizem prihodnosti. Če jim uspe, utegne prav Kobla postati simbol nove, trajnostne dobe v slovenskih Alpah – kjer je narava še vedno kraljica, le da z drugačnim urnikom.
