Ali imate tudi vi po praznikih težave s spanjem?
Zaradi prazničnega rajanja v novo leto štartamo precej nizkoenergijski. Namesto da bi bili sveži in polni delovnega elana, ker se dan končno daljša, ker smo siti ponočevanja in preobilice hrane in pijače, pridemo v službo nejevoljni, sitni, neprespani. In ugotovimo, da je to zato, ker nismo naspani, ker je naš spanec tako slab in občutljiv, da vstajamo še pred petelinom, spat pa hodimo spet prepozno.
Kakovostno preživet dan je recept za dober spanec in naložba v prihodnost. Naša izbira, kako preživimo dan, vse od prehrane, gibanja, druženja do razmerja dela in sprostitve, vpliva na kakovost našega spanja.
Nemški filozof Arthur Schopenhauer je rekel: »Spanje so obresti na kapital življenja, in večje ko so in bolj redno ko se izplačujejo, kasneje bo izpuhtel.«
»Res se včasih zdi, da se zdravniki ukvarjamo s posledicami spalnega dolga naših pacientov kot bančniki s slabimi posojili svojih bank.« Tako nam je povedal Žiga Hladnik, dr. med., je specialist družinske medicine ter hipnoterapevt in terapevt kognitivno vedenjske terapije.
Organizacija in regeneracija telesa
Čeprav vemo že veliko, pa stroka še vedno nima enotnega mnenja o tem, kako spanec fizično vpliva na telo. Takrat se namreč telo ne izključi, ampak je to čas povečane aktivnosti, ko se dogajajo procesiranje informacij ter gradnja in popravila v tkivih. Te bi morali poznati športniki in tudi običajni ljudje, saj sta počitek in spanje ob pravilni vadbi ali delu in prehrani sestavni del treninga oziroma delovnega dneva in omogočita regeneracijo in rast mišic.
»Ena najpomembnejših funkcij spanja je utrjevanje spomina. Čez dan dobimo prek čutil nepredstavljivo količino informacij, ki se skupaj z našimi izkušnjami in doživljanjem kemično zapiše v procesu, ki ga strokovno imenujemo konsolidacija. Novejše raziskave kažejo, kako pomembno vlogo ima spanje ne samo na koncentracijo, razpoloženje, inteligenco in spomin, ampak tudi na tveganje za bolezni srca in ožilja, sladkorno bolezen, depresijo in celo debelost. Moderni življenjski slog je neposredni tekmec spanju. Neaktivnost, nepravilna prehrana, tesnoba, depresija in stres so stranski produkti našega časa in vsi neposredno vplivajo nanj.« Je povedal Hladnik.
Pomanjkanje se nabira in povzroča telesne težave
V budnosti se akumulira tako imenovani spalni dolg, ki se »poplača« z dobrim spancem ponoči. Če se ne naspimo, se dolg sešteva in sčasoma ga plačamo v drugi obliki, na primer z boleznijo, spremembo razpoloženja ali kronično utrujenostjo. Izkazalo se je, da je pomanjkanje spanja kronični stresor, ki povzroča zmanjšanje miselnih sposobnosti, kar pripelje do nastanka bolezni prek kroničnega vnetja.
»Zanimivo je, da v državah, kjer je v navadi tako imenovana siesta oziroma popoldanski počitek, osebe manj pogosto zbolevajo za boleznimi srca in ožilja. Paradoksno je krajši popoldanski spanec bolj učinkovit kot daljši od 30 minut, ki negativno vpliva na pozornost. Spalni dolg dolžine 17 ur ima enak učinek na zmanjšanje psihofizičnih sposobnosti kot 0,05 % alkohola v krvi, 24-urni dolg pa enak učinek kot 0,1 %. To pomembno poveča možnost nesreč na delovnem mestu in v prometu. Spanje je torej nepogrešljiv del zdravega življenja. Če je moteno, se lahko pojavijo težave in obratno. Številne telesne in duševne težave motijo spanec.« Zaključuje Žiga Hladnik.
