Ali smrčanje res lahko povzroči srčni ali pa možganski infarkt
Nedavne raziskave razkrivajo povezavo med smrčanjem in povečanim tveganjem za možgansko kap. Glasno in pogosto smrčanje, še posebej v kombinaciji s spalno apnejo, lahko vodi do resnih zdravstvenih zapletov, tudi z možgansko kapjo, opozarjajo strokovnjaki.
Smrčanje nastane zaradi vibracij tkiv v zgornjih dihalnih poteh, ko zrak prehaja skozi zožene dihalne poti. Lahko ga povzročijo različni dejavniki, kot so prekomerna telesna teža, alkohol, kajenje ali strukturne nepravilnosti v nosu in grlu.
Čeprav se pogosto dojema kot neprijetna, a nenevarna motnja, lahko glasno in pogosto smrčanje kaže na obstruktivno spalno apnejo (OSA), stanje, ki povzroča večkratne prekinitve dihanja med spanjem.
Strokovnjaki opozarjajo, da lahko dolgotrajno smrčanje negativno vpliva na zdravje, saj povzroča utrujenost, težave s koncentracijo in povečuje tveganje za srčno-žilne bolezni.
Študije kažejo, da imajo posamezniki s spalno apnejo večjo verjetnost za povišan krvni tlak, kar dodatno obremenjuje srce in ožilje.
Možganska kap – tihi ubijalec
Možganska kap nastane, ko je dotok krvi v možgane prekinjen zaradi strdka ali razpoke žile. Posledično možganske celice začnejo odmirati zaradi pomanjkanja kisika, kar lahko povzroči trajne poškodbe ali celo smrt. Ločimo dve glavni vrsti možganske kapi:
Ishemična kap, ki jo povzroči krvni strdek ali zoženje arterij. Ta vrsta predstavlja približno 87 % vseh možganskih kapi.
Hemoragična kap, ki nastane zaradi krvavitve v možganih, pogosto zaradi visokega krvnega tlaka ali anevrizme.
Dejavniki tveganja za možgansko kap so visok krvni tlak, sladkorna bolezen, visok holesterol, kajenje in telesna neaktivnost. Vendar pa nove raziskave dodajajo še en pomemben dejavnik – spalne motnje, zlasti smrčanje in apnejo.
Povezava med smrčanjem in možgansko kapjo
Raziskava, objavljena v reviji Journal of Clinical Sleep Medicine, je pokazala, da imajo ljudje s hudimi oblikami spalne apneje dvakrat večje tveganje za možgansko kap.
Druga študija American Journal of Respiratory and Critical Care Medicine pa je ugotovila, da lahko kronično smrčanje vodi do otrdelosti in zoženja karotidnih arterij, kar povečuje možnost ishemične kapi.
Spalna apneja povzroča ponavljajoče se prekinitve dihanja, kar vodi v zmanjšano raven kisika v krvi. To povzroči vnetne procese in zvišanje krvnega tlaka, ki sta glavna dejavnika za možgansko kap.
Poleg tega telo zaradi neprestanih prebujanj ne dobi dovolj kakovostnega počitka, kar dodatno obremenjuje srčno-žilni sistem.
Kako zmanjšati tveganje?
Strokovnjaki svetujejo, da ljudje, ki pogosto in glasno smrčijo, opravijo pregled pri zdravniku za oceno tveganja spalne apneje. Poleg tega priporočajo zmanjšanje telesne teže, saj lahko prekomerna telesna masa poveča obstrukcijo dihalnih poti. Spanje na boku, kar pomaga ohranjati odprte dihalne poti.
Izogibanje alkoholu in pomirjevalom pred spanjem, saj ti sproščajo mišice v grlu in poslabšajo apnejo. Uporabo CPAP naprave, ki pomaga ohranjati dihalne poti odprte med spanjem.
Zgodnje ukrepanje lahko bistveno zmanjša tveganje za možgansko kap in izboljša kakovost življenja, zato strokovnjaki pozivajo k večji ozaveščenosti o nevarnostih, ki jih prinašajo spalne motnje.
Smrčanje samo po sebi običajno ni neposreden vzrok za srčni infarkt, lahko pa nakazuje resnejše zdravstvene težave, ki povečujejo tveganje za srčno-žilne bolezni.
Kako pa smrčanje vpliva na zdravje srca?
Smrčanje je pogosto povezano tudi z obstruktivno spalno apnejo (OSA) – bolezenskim stanjem, pri katerem pride do ponavljajočih se prekinitev dihanja med spanjem. To lahko povzroči:
Povišan krvni tlak: Apneja sproži stresne odzive v telesu, ki dvignejo krvni tlak, kar poveča tveganje za srčno-žilne bolezni.
Nihanja v ravni kisika: Ob ponavljajočem se pomanjkanju kisika telo sprošča stresne hormone, kar lahko privede do vnetja in poškodb krvnih žil.
Obremenitev srca: Dolgotrajna apneja lahko vodi v aritmije, srčno popuščanje in povečano tveganje za srčne infarkte.
Tveganje za srčni infarkt
Raziskave so pokazale, da imajo ljudje s hudimi oblikami spalne apneje do 140 % večje tveganje za srčni infarkt in možgansko kap. Smrčanje je lahko zgodnji znak tega stanja, še posebej, če ga spremljajo:
- Prebujanje z občutkom zadušitve
- Prekomerna dnevna zaspanost
- Jutranji glavoboli
- Nenaden dvig krvnega tlaka ponoči
Kaj lahko storimo?
Če pogosto smrčite in imate zgoraj naštete simptome, je priporočljivo opraviti polisomnografijo (nočno snemanje spanja) ali domači test na apnejo.
Zdravljenje vključuje:
- CPAP terapijo (uporabo naprave za pomoč pri dihanju med spanjem)
- Zmanjšanje telesne teže, če je potrebno
- Spremembo spalnega položaja (spalna apneja je pogosto hujša pri spanju na hrbtu)
- Zmanjšanje uživanja alkohola in pomirjeval, ki sproščajo mišice dihalnih poti
Čeprav samo smrčanje ni neposreden vzrok za srčni infarkt, je lahko pomemben pokazatelj spalne apneje, ki močno poveča tveganje za resne srčno-žilne zaplete. Če smrčanje spremljajo drugi simptomi ali če vpliva na kakovost spanja, je smiselno poiskati zdravniško pomoč.
