Ali so jutranji kondicijski treningi za najstnike zdravi? Pravzaprav ne
Vendar pa zdravstveni delavci priporočajo previdnost pri zgodnjih jutranjih treningih za mlade športnike.
Čeprav je bistveno, da morajo biti športniki fizično in psihično pripravljeni, preden se vrnejo k resnemu športu, je pomembno tudi, da imajo mladi športniki ustrezno količino spanca, kar je pomembno za boljšo učinkovitost in zdravje nasploh. Za dolgoročno zdravje.
O tem so se razpisali pri Inštitutu za fizikalno terapijo in športno medicino ACE.
Številne srednješolske in visokošolske ekipe izvajajo kondicijske vadbe ob zori. Med zdravniki pa obstaja kar nekaj skrbi, če mladi športnik izvaja kondicijski program zgodaj zjutraj, in mu zato manjka več ur dragocenega spanca.
Več strokovnjakov za moč in kondicijo meni, da zgodnji jutranji treningi pomagajo razviti trpežnejšega in predanega športnika; v nekaterih primerih je to morda res, vendar lahko škoda zgodnje jutranje vadbe povzroči več škode kot koristi.
Vzorci spanja mladostnikov se spreminjajo, ko se premikajo čez najstniška leta. Hormonske spremembe vodijo v premik v njihovem cirkadialnem ritmu in zato ostanejo pokonci pozno v noč in zjutraj dalj časa spijo.
Ko pa so zgodnji jutranji treningi del njihovega življenja, bodo mladi športniki izgubili veliko več kot nekaj ur spanja. Boj med naravno hormonsko spremembo in zahtevnim programom kondicijske vadbe zgodaj zjutraj lahko privede do resnih zdravstvenih težav.
Mlado telo ima svoj ritem, ne glede na trenerja
Preprosto dejstvo, da bo športnik vadil z zelo malo spanja (za to starostno skupino je priporočeno 8-10 ur na noč), lahko vodi do slabšega delovanja med vadbo in poslabšanje celotne športne uspešnosti. Velikokrat športnik, če se zgodaj zbudi, da bi šel na zgodnji jutranji trening, ne bo dobro zajtrkoval, ali pa sploh ne.
Pomanjkanje spanja lahko povzroči depresijo, slabi imunski sistem in pomanjkanje motivacije v učilnici in/ali na »praktičnem področju«. Morda bi bilo pametno, da mladi športniki zjutraj spijo dlje in zares telovadijo popoldne.
Skratka, slabosti zgodnjih jutranjih programov kondicijske vadbe so veliko večje od pozitivnih. Če povzamemo negativnosti:
• Zgodnje jutranje vadbe lahko povzročijo kronično pomanjkanje spanca. Premik cirkadialnega ritma mladega športnika pozneje v noč in jutra se ne bo spremenil samo zato, ker trener zahteva, da je kondicijska vadba zgodaj zjutraj. Mladi športnik bo nenaspan in sčasoma to lahko postane tudi kronično.
Cirkadialni ritem je vpleten v številne fiziološke procese. Sodeluje pri uravnavanju telesne temperature, krvnega tlaka, izločanju hormonov, itd.
Motnje v sinhronizaciji cirkadialnega ritma vplivajo na razvoj raka. Poznavanje cirkadialnega ritma je pomembno tudi pri kronomedicini, katere namen je zagotoviti uspešno zdravljenje bolezni s kar najmanjšimi možnimi stranskimi učinki in s prilagajanjem časa aplikacije zdravila.
• Mnogi športniki pred ali po zgodnjem jutranjem treningu kondicije ne pojejo dobrega hranljivega zajtrka. Če ne zaužijejo zdravega zajtrka, lahko med vadbo zaradi nizke ravni glikogena zmogljivost za vadbo zelo pade.
• Zgodnje jutranje vadbe lahko zavirajo zdravilne sposobnosti telesa. Telo se zdravi med fazo »globokega« spanca v ciklu spanja, in ko mladi športnik zaspi pozneje ponoči in se mora zbuditi prej, kot želi njegova »telesna ura«, morda ne bo dosegel dela »globokega« spanca.
• Pomanjkanje spanja je povezano z večjo prisotnostjo poškodb. Telo mladega športnika je bolj nagnjeno k poškodbam, ko je utrujen. Pri kroničnem pomanjkanju spanca so bolj mladi športniki nagnjeni k večji anksioznosti in stresu.
***
Zgodnje jutranje vadbe se pojavljajo iz več razlogov, in v mnogih primerih je to edini čas, ki je na voljo ekipi za skupno vadbo kondicije.
Razvoj enotnosti in povezanosti ekipe med temi vadbami je lahko zelo pomemben, vendar morajo trenerji in izvajalci zdravstvenih storitev oceniti, ali je korist dovolj velika, da prepreči morebitne škodljive učinke takih kondicijskih treningov.
***
20. november zaznamuje dan, na katerega je leta 1959 Generalna skupščina sprejela Deklaracijo o otrokovih pravicah in leta 1989 tudi Konvencijo o otrokovih pravicah.
S tem so v svet poslali sporočilo, da so otroci osebnosti z vsemi pravicami človeka, ki potrebujejo posebno skrb in zaščito. Gre za najširše sprejet dogovor o človekovih pravicah, ki so ga, z izjemo ZDA in Somalije, ratificirale vse države.
Države, med njimi leta 1992 tudi Slovenija, so se s podpisom zavezale, da bodo ščitile, sprejemale in izvajale politiko, ki bo upoštevala največjo korist otroka.
Med osnovnimi pravicami priznava tudi otrokovo pravico do najvišje ravni zdravstvenih standardov in storitev v ustanovah za zdravljenje bolezni in zdravstveno rehabilitacijo (MAGNA CHARTA).
