Ali tek pomaga k izboljšanju duševnega zdravja
Svetovni dan duševnega zdravja, ki ga vsako leto obeležujemo 10. oktobra, poudarja pomen sodelovanja in povezovanja vseh v prizadevanjih za preprečevanje, prepoznavanje in zdravljenje duševnih težav in motenj ter krepitev dobrega duševnega zdravja vseh prebivalcev.
Duševno zdravje je univerzalna človekova pravica, je vodilo, s katerim letos obeležujemo svetovni dan duševnega zdravja. Ponuja nam priložnost, da ponovno premislimo pomen duševnega zdravja in kaj vse opisujemo, ko izrečemo besedi duševno zdravje. Dobro duševno zdravje je ključnega pomena za naše splošno zdravje in blaginjo. Če ga razumemo kot univerzalno človekovo pravico, služi promociji in zaščiti našega dostojanstva, avtonomije in vključenosti v skupnost, sporočajo na spletni strani NIJZ.
Ogromno je dokazov in tudi strokovne literature, kako dober je tek za naše telesno zdravje, neštetokrat se srečamo z besedno zvezo, da je dober za telo in dušo, kar je verjetno mišljeno kot dobro telesno in počutje nasploh, veliko manj pa je bilo zapisanega, bolje, raziskanega o tem, kakšen vpliv ima tek na duševno zdravje. Po svoje je to presenetljivo, glede na vse, kar naj bi nam tekanje ponujalo dobrega.
Pri Mednarodnem časopisu za okoljske raziskave in javno zdravje so objavili raziskavo o odnosu med tekom in duševnim zdravjem.
Duševno zdravje je globalna težava!
Slabo duševno zdravje pomembno prispeva h globalni obolevnosti. Dokazi o telesnih koristih teka so dobro uveljavljeni. Vendar pa učinki teka na duševno zdravje ostajajo nejasni, nepojasnjeni. Resnično pristojen pregled razmerja med tekom in duševnim zdravjem v zadnjih 30 letih ni bil objavljen.
Namen študije, ki jo povzema časopis, je bil pregled literature o odnosu med tekom in duševnim zdravjem. Vključene so bile kvantitativne vrste študij, ki poročajo o odnosih med tekom in duševnim zdravjem. Znanstveniki so našli 16.401 zapisov, kjer sta omenjena izraza tek in džoging; analiziranih je bilo 273 daljših besedil, vključenih pa 116 študij.
Na splošno študije kažejo, da lahko teki različnih dolžin in intenzivnosti in tekaška dejavnost izboljšajo razpoloženje in duševno zdravje, in da lahko različni teki povzročijo različne učinke.
Vendar pa sta pomanjkanje znanstvenega nadzora in raznolikost demografskih skupin udeležencev omejitvi, ki so ju znanstveniki v tej raziskavi vzeli zelo zares, kot pomanjkljivost, seveda. Ugotovitve raziskave ne kažejo le vrste povezav z duševnim zdravjem, temveč tudi na nekatere povezave s škodljivostjo za duševno zdravje, kot je, na primer, odvisnost od vadbe. Vsekakor pa je raziskava ugotovila, da je sicer na voljo zelo veliko različne literature o odnosu med tekom in duševnim zdravjem, pa zelo malo znanstvenih zaključkov!
Slabo duševno zdravje pomembno prispeva h globalnemu bremenu v pomenu slabšega zdravja. Poznavalci ocenjujejo, da obremenitve duševnega zdravja in vedenjske motnje predstavljajo več let teh bolezni kot preživete invalidnosti kot katera koli druga kronična zdravstvena bolezen!
Svetovni delež let, povezanih z invalidnostjo zaradi duševnih bolezni, se je od leta 2007 do 2017 povečal z 12,7- na 14- odstotkov pri moških in s 13,6- na 14,4- odstotkov pri ženskah
Prav zaradi bremena in vse večje razširjenosti duševnih bolezni je učinkovito obvladovanje duševnih motenj ključnega pomena, opozarjajo zdravniki.
Hoja je za duševnost dobra, kaj pa tek?
Obstajajo dokazi, ki podpirajo razmerje med telesno aktivnostjo in različnimi dobrimi stanji duševnega zdravja v celotni življenjski dobi. Raziskave na področju duševnega zdravja poročajo o pozitivnem odnosu med hojo in duševnim zdravjem.
Vendar pa, nenavadno, ni pravih podatkov o podobni sintezi med visoko intenzivnostjo, kot je tek, in duševnim zdravjem.
Medtem, ko so dokazi o koristih teka na splošno telesno zdravje dobro uveljavljeni in sprejeti kot dejstvo, spremembe v duševnem zdravju zaradi teka ostajajo nejasne. Odpravljanje vrzeli v tem znanju je dragoceno, saj je tek oblika intenzivnejše vadbe, priljubljena med številnimi skupinami prebivalstva.
Marsikatere organizacije po vsem svetu, ki jim je mar za zdravje, podpirajo tek, hkrati pa spodbujajo dobro počutje in zadovoljstvo s telesnim zdravjem, in tako olajšujejo socializacijo in povezovanje v skupnosti in zmanjšujejo osamljenost, ki tare marsikoga.
Tudi v nekaterih ustanovah primarne zdravstvenega varstva ponekod po svetu spodbujajo dobro počutje s tekom.
V zadnjih letih je v zdravstvu prišlo do spremembe, zdravniki se osredotočajo na obolevnost, namesto na smrtnost zaradi bolezni, zlasti s prizadevanjem za izboljšanje globalnega duševnega zdravja. Duševnih bolezni je vedno več, zato je učinkovito obvladovanje motenj duševnega zdravja ključnega pomena.
Da bi raziskali morebitne razlike v učinkih na duševno zdravje med visoko in nizko intenzivnostjo teka, so znanstveniki upoštevali vse zvrsti teka: umirjen tek, sprinte, maratonski teko in orientacijski tek.
Ključne vrzeli v strokovni literaturi kot nov zagon
Avtorji raziskave so sporočili, da doslej pravega pregleda o razmerju med tekom in duševnim zdravjem, ni na voljo.
Tisto, kar so ugotovili, bo zdravstvenim delavcem, psihologom in snovalcem zdravstvenih politik omogočilo boljše svetovanje o vplivu teka na duševno zdravje.
Znanstveniki so tudi opredelili ključne vrzeli v literaturi, kar bo pomembno za prihodnje raziskave. In ugotovitve te raziskave so pomembne za pregled tistega, kar je znano o razmerju med tekom in rezultati duševnega zdravja v vseh starostnih skupinah in populacijah, in za razumevanje trenutne vrzeli v znanju, in kaj naj bi bile prednostne naloge novih raziskav.
Nujno je seveda, za opredelitve rezultatov, katera duševna stanja so bila vključene v pregled:
Depresija
Depresija je motnja razpoloženja s podaljšanim obdobjem slabega razpoloženja in pomanjkanjem zanimanja in/ali užitka za običajne dejavnosti večino časa. To vključuje hudo depresivno motnjo.
Anksioznost
Za anksioznost so značilne neprijetne ali vznemirljive misli in jih običajno spremljajo vznemirjenost, občutki napetosti in aktiviranje avtonomnega živčnega sistema. Pomembno je omeniti razliko med prehodnimi simptomi tesnobe (anksioznost stanja), trajnimi simptomi (lastnostna tesnoba) in anksioznimi motnjami: zbirka onesposobitvenih stanj, za katere je značilna prekomerna, kronična anksioznost. Primeri anksioznih motenj so specifične fobije, socialna fobija, splošna anksiozna motnja, panična motnja, obsesivno-kompulzivna motnja in posttravmatska stresna motnja.
Samoučinkovitost
To je oblika samozavesti, odvisna od situacije. Prepričanja o lastni učinkovitosti vplivajo na to, kako ljudje razmišljajo, čutijo, se motivirajo in delujejo.
Psihološki stres
Psihološki stres ali stisko lahko opredelimo kot edinstveno neprijetno, čustveno stanje, ki ga posameznik doživi kot odziv na določen povzročitelj stresa ali zahtevo, ki mu povzroči začasno ali trajno škodo.
Patologija prehranjevanja
Patologijo ali motnjo hranjenja lahko opišemo kot vztrajno motnjo prehranjevalnega vedenja ali vedenja, namenjenega nadzoru telesne teže, kar bistveno poslabša telesno zdravje ali psihosocialno delovanje. Ta motnja ne sme biti sekundarna pri nobeni priznani splošni zdravstveni motnji, na primer pri tumorju hipotalamusa. Ta opredelitev vključuje anoreksijo in bulimijo.
Samospoštovanje
Samospoštovanje je občutek vrednosti, ki ga ima človek o sebi. Prispeva k splošnemu samopodobi kot konstruktu duševnega zdravja.
Zasvojenost
Zasvojenost označuje proces, pri katerem se vedenje, ki lahko deluje tako, da ustvarja užitek in zagotavlja pobeg od notranjega nelagodja, uporablja po vzorcu, za katerega je značilno ponavljajoč se neuspeh obvladovanja vedenja (nemoč) in nadaljevanje vedenja kljub pomembnim negativnim posledicam (neobvladljivost).
Psihološko počutje
Psihološko počutje je povezano z avtonomijo, obvladovanjem okolja, osebno rastjo, pozitivnimi odnosi z drugimi, namenom v življenju in samo sprejemanjem. To se pogosto imenuje eudemonsko počutje, nekakšen občutek največje sreče.
Koncept samega sebe
Koncept sebe je organizacija lastnosti, ki si jih posameznik pripisuje, kar pa vodi ali vpliva na vedenje tega posameznika.
Razpoloženje
Razpoloženje je prehodno stanje niza občutkov, ki običajno vključuje več kot eno čustvo. Gledano kot zavestno seštevajoče prepoznavanje občutkov, ki se lahko razlikujejo po intenzivnosti in trajanju.
Premalo podatkov, a nekaj ugotovitev vseeno
Vse več je literature, ki raziskuje odnose med delovanjem na določene rezultate duševnega zdravja. V metodah in rezultatih so bile razlike, vendar so bili podobni splošni koristni trendi. Na splošno so dokazi podpirali pozitivne učinke različnih dolžin in intenzivnosti teka na duševno zdravje. Vendar so bile demografsko skupine udeležencev omejene, raziskave so tudi vsebovale manjše baze dokazov, osredotočene na klinične populacije.
Pregled, o katerem pišemo, je najnovejši in obsežno poroča o količini literature, ki se sprašuje o odnosu med tekom in duševnim zdravjem.
Znanstveniki so torej ugotovili, da ima tek pomembne pozitivne posledice za duševno zdravje, zlasti za depresijo in anksiozne motnje, vendar je sinteza in dokončen opis količinsko opredeljenih učinkov zahteven predvsem zaradi različnih načinov poročanja in zato še vedno ostaja ostaja vrzel, ki bi je laiki ne pričakovali, v znanosti pa je dejstvo ...
Kljub vsemu raziskava lahko koristi raziskovalcem, zdravnikom in ustreznim organizacijam in lahko pomaga pri praktičnem delu zdravstvenih delavcev.
Vrzeli, ki ostajajo o znanju o duševnem zdravju otrok, starejših odraslih in kliničnih populacij, pa so smernice za prihodnje raziskave.
