Ali veste, zakaj ne moremo brez kave?
1. oktobra je mednarodni dan kave. Prvič smo ga praznovali v okviru razstave Expo 2015 v italijanskem mestu Milano, organizirala pa ga je Mednarodna organizacija za kavo (International Coffee Organization, ICO).
Prebivalec Slovenije doma porabi v povprečju 3 kg kave na leto. Predlani smo je uvozili skoraj 23.000 ton, največ iz Brazilije.
Ste vneta kofetarica li kofetar? Ne morete začeti dneva brez skodelice kave? Vam prija v kombinaciji s cigareto in/ali s čvekom?
Če ste povprečen Slovenec, spijete za tri kilograme kave letno. To ni nič! Finci je spijejo štirikrat več (Italijani, začuda, pa samo pet kilogramov letno).
Spijete ogromno kave, recimo deset skodelic dnevno? To ni nič! Voltaire jo je menda spil po 50 skodelic. Honore de Balzac je kavo goltal. Dobesedno. Kavna zrna je namreč na drobno zmlel in ga pojedel z žličko - na prazen želodec!
Zakaj ne moremo brez kave?
Dobro nam deneta vonj in okus, enako ali pa še bolj nam dobro de vsakdanji ritual, ob kavici še branje časopisa, klepet s prijatelji in morda cigareta. A v resnici nam najbolje dene - kofein.
V skodelici espressa ga je 40 miligramov, v skodelici dolge kave kar 100 miligramov.
Kako deluje kofein?
- V možganih imamo snov adenozin, ki uravnava vrsto procesov v našem telesu, med drugim tudi spanje: ko se adenozin združi s svojim receptorjem, postanemo zaspani.
- Ko pa v telo vnesemo kofein, se ta naveže na receptor adenozina, da se adenozin ne more.
- Ko to dejstvo zazna hipofiza, meni, da je prišlo do nenadnega dogodka, na katerega je treba reagirati in spodbudi žleze k izločanju adrenalina.
- Poleg tega kofein dvigne še raven živčnega prenašalca dopamina v krvi.
- Rezultat je kofeinski naval energije!
Pa to še ni vse!
Raziskovalci so ugotovili, da ima kava poleg kofeina kot glavnega stimulanta (ki je v velikih količinah strupen) še druge spodbujevalne učinkovine. Ima denimo za zdaj še neznano sestavino, ki spodbuja nastajanje še dveh hormonov, kortizona in adrenalina.
Pa to še ni vse!
Več sto študij na to temo je odkrilo vrsto dobrodejnih učinkov kofeina. Dviga energijo in zmanjšuje utrujenost. Izboljša fizične, kognitivne in motorične sposobnosti. Pomaga pri kratkoročnem pomnenju, reševanju problemov, sprejemanju odločitev in koncentraciji.
Redno uživanje kave ima lahko pozitiven vpliv na preprečevanje diabetesa tipa 2, Parkinsonove bolezni, Alzheimerjeve bolezni, ciroze jeter, astme, nastanka žolčnih kamnov in različnih rakavih obolenj.
Nekatere raziskave pa so pokazale, da kofein povzroča fizično odvisnost. Če odvisni osebi preprečimo, da bi popila skodelico kave (ali steklenico kokakole, kar je približno isto), se pojavijo abstinenčni znaki: glavobol, utrujenost, bolečine v mišicah. Simptomi nastopijo 24 ur po zadnjem odmerku kofeina.
In koliko kave je preveč?
Neka raziskava pravi, da se odvisnost razvije pri minimalni dnevni porabi kofeina v količini, ki je v štirih skodelicah kave, druge raziskave pa trdijo, da mora biti dnevna doza kofeina še večja.
