Bivša hrvaška predsednica Kolinda presenetila z osupljivim videzom: Tako ozkega pasu ni imela niti pri dvajsetih
Nekdanja predsednica Hrvaške Kolinda Grabar-Kitarović je znova pritegnila pozornost javnosti – tokrat s fotografijo iz Azerbajdžana, kjer se je udeležila Globalnega foruma v Bakuju.
Na Instagramu je sledilcem delila svoje vtise s konference in požela val navdušenja, predvsem zaradi svoje modne kombinacije: belih hlač z visokim pasom in elegantne svetlozelene bluze.
Preobrazba, ki jemlje dih
Kolinda je z novim videzom navdušila sledilce, ki so ji v komentarjih namenili številne pohvale. »Čudovita. Vedno dama. Lepa kot vedno, prava in prisrčna, a odločna. Kraljica. Prelepa,« so se vrstili zapisi pod objavo, poroča Večernji list.
V zadnjih letih nekdanja predsednica pogosto prejema komplimente zaradi svojega mladostnega videza in vitke postave, kar je bilo posebej opazno tudi na nedavni inavguraciji hrvaškega predsednika Zorana Milanovića. Sprva je obliko telesa ohranjala s t. i. liposukcijsko dieto, sedaj pa sledi t. i. protivnetni prehrani, ki jo poleg vitkosti podpira tudi njeno splošno zdravstveno stanje.
Kaj je protivnetna dieta in zakaj jo je izbrala?
Grabar-Kitarović je že pred časom spregovorila o zdravstvenih težavah s koleni, zaradi katerih se je odločila za spremembo življenjskega sloga.
»Zelo se trudim s tem, izgubila sem toliko kilogramov, kot sem lahko, da razbremenim sklepe. Vsak dan telovadim večkrat. Zdaj je precej bolje, a gre za strukturne poškodbe, na katere moram paziti in jih dolgoročno rešiti,« je dejala. Dodala je, da se ji je z novim načinom prehranjevanja pomladila koža in izboljšala krvna slika.
Prehrana brez strogih prepovedi
Protivnetna dieta, ki jo promovira ameriški zdravnik dr. Andrew Weil, pionir integrativne medicine, ni stroga dieta v klasičnem smislu, temveč prehranski režim, ki spodbuja uživanje živil z močnimi protivnetnimi učinki. Njena osnovna ideja je enostavna: jesti hrano, ki telesu pomaga v boju proti vnetjem, in se izogibati tisti, ki vnetja poslabšuje.
To vključuje sveža, nepredelana živila, bogata z antioksidanti, vlakninami in zdravimi maščobami, medtem ko se omejuje uživanje industrijsko predelane hrane, rafiniranega sladkorja in nezdravih maščob. Kronična vnetja so namreč pogosto povezana s številnimi zdravstvenimi težavami – od debelosti in srčno-žilnih bolezni do sladkorne bolezni tipa 2 in avtoimunih obolenj.
Kolindina transformacija tako ni zgolj estetska, temveč predvsem zdravstveno motivirana. Kot kaže, pa ji sprememba prehrane in redna telesna aktivnost prinašata tudi očitne rezultate – tako v počutju kot v videzu.
Strokovnjaki o protivnetni dieti
Protivnetna dieta je način prehranjevanja, ki temelji na uživanju živil, za katera je znano, da zmanjšujejo kronična vnetja v telesu. Strokovnjaki poudarjajo, da gre za dolgoročen pristop k zdravju, ne za kratkotrajno dieto za hujšanje.
Kaj so vnetja in zakaj so problematična?
Vnetje je naravni obrambni mehanizem telesa, ki se sproži kot odziv na poškodbe ali okužbe. Kratkoročno je koristno, saj telo pomaga ozdraviti. Vendar pa je problematično t. i. kronično vnetje, ki traja dalj časa in ni neposredno povezano s poškodbo ali okužbo.
Po podatkih Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ) lahko dolgotrajna vnetja pripomorejo k razvoju vrste kroničnih bolezni, predvsem srčno-žilnih bolezni in presnovnega sindroma.
Temeljna načela protivnetne diete
Protivnetna dieta ni enoten prehranski načrt, temveč skupek prehranskih smernic, ki spodbujajo uživanje živil z protivnetnimi lastnostmi in izogibanje tistim, ki vnetja poslabšujejo.
Priporočena živila:
- Sadje in zelenjava: zlasti jagodičevje, brokoli, ohrovt, špinača, korenje in sladki krompir.
- Polnozrnate žitarice: oves, rjavi riž, kvinoja.
- Zdrave maščobe: olivno olje, avokado, oreščki (zlasti orehi) in semena.
- Ribe z visoko vsebnostjo omega-3 maščobnih kislin, kot so losos, sardele in skuše.
- Stročnice, kot so leča in čičerika.
- Zelišča in začimbe: kurkuma, ingver, česen.
- Živila, ki se jim je priporočljivo izogibati:
- Predelana hrana z veliko sladkorja in nasičenih maščob (npr. sladkarije, gazirane pijače, hitra prehrana).
- Rdeče meso in mesni izdelki.
- Rafinirani ogljikovi hidrati, kot so bel kruh, testenine iz bele moke in sladkor.
Znanstvena podlaga
Raziskava, objavljena v znanstveni reviji Journal of Internal Medicine, je pokazala, da protivnetna prehrana pomembno zmanjšuje tveganje za prezgodnjo smrt. Druga študija, izvedena, je ugotovila, da ljudje, ki se držijo protivnetne diete, živijo dlje in imajo manj težav s srčno-žilnimi boleznimi.
Ameriška fundacija za artritis (Arthritis Foundation) prav tako priporoča protivnetno prehrano bolnikom z revmatoidnim artritisom, saj lahko znižanje vnetnih markerjev ublaži simptome bolezni.
Protivnetna dieta v praksi
Dnevni obrok po načelih protivnetne diete bi lahko bil sestavljen takole:
- Zajtrk: ovsena kaša z borovnicami, lanenimi semeni in mandljevim mlekom.
- Kosilo: pečen losos z brokolijem in kvinojo.
- Malica: peščica oreščkov in jabolko.
- Večerja: solata z lečo, avokadom, olivnim oljem in pečeno zelenjavo.
Protivnetna dieta ni kratkotrajna rešitev, temveč dolgoročen način prehranjevanja, ki lahko pomembno prispeva k izboljšanju splošnega zdravja. Ključ do uspeha je doslednost in vključevanje raznolikih, naravnih živil v vsakodnevno prehrano.
Zdravniki in nutricionisti opozarjajo, da je pred večjimi spremembami v prehrani priporočljiv posvet z zdravstvenim strokovnjakom, zlasti pri kroničnih boleznih ali posebnih prehranskih potrebah.
