Da bi začeli teči, moramo najprej vedeti, kaj je tek

»Če ne moreš leteti, teci, če ne moreš teči, hodi, če ne moreš hoditi, se plazi, a karkoli že počneš, moraš iti naprej.« Martin Luther King, Jr.

Kako veš, da je Slovenija najlepša dežela na svetu

Ampak, pojdimo naprej s prvim korakom ...

V eni od raziskav je bilo dokazano, da se je pri posameznikih, ki so pretekli več kot 80 kilometrov na teden, bistveno bolj povečal holesterol HDL (dobra maščoba) in bistveno bolj zmanjšala raven telesne maščobe, trigliceridov in tveganje za koronarno bolezen srca kot pri posameznikih, ki so pretekli manj kot 15 kilometrov  na teden.

En tek ti lahko spremeni dan, več tekov ti lahko spremeni življenje, pravijo. Merriam-Websterjeva slovarska opredelitev teka: enakomerno gibanje s poskočnimi koraki, tako da obe nogi v vsakem koraku za trenutek zapustita tla. To je ključno: obe nogi sta v zraku naenkrat. Pri hoji je ena noga vedno na tleh. Tek je počasen tek, sprint pa hiter tek.

Tekaška mrzlica se je začela širiti po svetu  v sedemdesetih letih prejšnjega stoletja. Od takrat je tek pritegnil pozornost milijonov. Na tisoče cestnih tekov in maratonov poteka vsako leto, tek pa je ena najbolj priljubljenih vadb. Vendar vam ni treba teči maratonov, da bi izkusili globoke koristi teka za zdravje. Zadostuje že trideset minut na dan!

Kakšna je zgodovina teka?

Ljudje smo začeli hoditi in teči pred približno 4-do 6 milijoni let, ko smo se razvili in se dvignili s štirih nog. Pred deset tisoč leti so lovci in nabiralci, kot so Indijanci Tarahumara v Mehiki, na lovu pretekli menda 15- do 75- kilometrov na dan.

Le osem odstotkov jih uresniči zadane zaobljube​

Vendar pa je tek na zemljevid postavil starodavni dnevni tekač Filipides (490 let pred našim štetjem). Ta  naj bi pretekel 239 ali 246 kilometrov, da bi novico o perzijskem izkrcanju pri Maratonu prenesel v Šparto in tako pridobil pomoč za bitko. Znanstveniki menijo, da je zgodba morda mit, vendar je mit imel noge) in je bil povod za nastanek sodobnega maratona. Prav prvi tek kot maraton  na sodobnih olimpijskih igrah leta 1896 v Atenah je bil spomin na ta zgodovinski tek.

Zakaj teči?

V teku je napaka, ki jo ujamete. Morda je to veselje, ko se s telesom poženete v prostor, ali udarjanje z nogami po tleh, ki vam po kosti pošilja občutke vse do centrov užitka v možganih, ali pa preprosto zadovoljstvo, da ste naredili nekaj dobrega zase. Ne glede na to, za kaj gre, je tek lahko tudi zasvojenost.

Izkušnjo teka je psiholog  opisal kot tok, stanje duha, v katerem ste popolnoma potopljeni v to, kar počnete. Lahko pa gre za stanje, ki ga imenujemo pozitivna zasvojenost, ko brez samokritičnosti ali obsojanja izvajate ponavljajočo se dejavnost, ki blagodejno vpliva na vaš um in telo.

Kakšne so zdravstvene koristi teka?

»Tek mi daje veliko moči, ne le zaradi endorfinov. Zaradi teka mi je depresija postala nemogoča. Če kdaj doživljam kaj čustvenega in grem ven na tek, ste lahko prepričani, da se bom vrnila z jasnostjo in močjo.« Tako je rekla čudovita  pevka, Alanis Morissette.

Priprave na petko - ne s čevapčiči, ampak s tekaškimi copati

Koristi intenzivne vadbe so dobro opisane. V dokumentu American College of Sports Medicine (Stališče Ameriškega kolegija za športno medicino o vadbi) je veliko študij, ki dokazujejo, da intenzivna vadba prinaša veliko koristi za zdravje. Ena od glavnih točk izjave o stališču je, da se vadba odziva na odmerek; to pomeni, da več kot vadite ali težje kot vadite, več koristi imate.

Vendar ta točka ne pomeni, da je treba zanemariti zmerno vadbo. Zmerna vadba prinaša veliko koristi, le da se zdi, da intenzivna vadba prinaša še več koristi. V poročilu je jasno navedeno, da se številne pomembne koristi za zdravje dosežejo s prehodom iz sedečega stanja na minimalno raven telesne dejavnosti; vendar programi, ki vključujejo večjo intenzivnost in/ali večjo pogostost/obsežnost, zagotavljajo dodatne koristi.

Poleg tega se  pri tekačih na dolge proge lahko za skoraj 50-odstotkov  zmanjša visok krvni tlak in za več kot 50 odstotkov zmanjša uporaba zdravil za zniževanje krvnega tlaka in ravni holesterola v plazmi.

Aristotel je rekel: »Smo to, kar vedno znova počnemo. Odličnost torej ni dejanje, temveč navada.« In ko smo pri teku ...