Danes povsem običajna hrana, bo že kmalu pravi luksuz
Vendar pa bi lahko naraščanje temperatur in nezanesljive padavine v prihodnjih desetletjih to stanje ponovno spremenile.
Na vrhuncu majevske civilizacije so bila kakavova zrna dragocena valuta, s katero so plačevali delavcem in trgovali na tržnicah. Španski trgovci so kakav prinesli v Evropo, kjer je postal priljubljena poslastica na kraljevih dvorih.
Danski kemik Konrad Johannes Van Houten je leta 1828 izumil postopek obdelave kakavovih zrn z alkalnimi solmi in izdelal kakav v prahu, ki ga je bilo mogoče mešati z vodo. Ta postopek je čokolado spremenil v dostopen izdelek, primeren za množično proizvodnjo.
Kava je bila nekoč redka specialiteta, uporabljena v verskih obredih v Etiopiji, preden so jo zahodni trgovci v 17. stoletju prenesli v svoje domovine. Tam so jo začeli streči v kavarnah, priljubljenih med trgovci, posredniki in umetniki.
Ko so Nizozemci zagotovili sadike, se je pridelava kave hitro razširila po svetu, danes pa je kava vsakodnevna pijača.
Čokolada in kava ogroženi
Danes sta čokolada in kava ponovno v nevarnosti, da postaneta dragi in nedostopni.
»Čokolada in kava bi lahko zaradi podnebnih sprememb znova postali luksuzna hrana,« pravi Monika Zurek, višja raziskovalka z Inštituta za spremembe okolja na Univerzi v Oxfordu.
Študija iz leta 2013 opozarja, da bi lahko ob globalnem segrevanju za dve stopinji Celzija obsežna območja v Gani in Slonokoščeni obali postala neprimerna za gojenje kakava.
»Kakav je bil nekoč rezerviran za kralje in nikogar drugega. Podnebne spremembe močno prizadenejo območja pridelave. Kakav bi lahko znova postal luksuz,« dodaja Zurek.
Podnebne spremembe bi lahko do leta 2050 izbrisale polovico zemljišč, primernih za gojenje kave po vsem svetu, navaja študija iz leta 2015. Druga raziskava celo napoveduje, da bi se v Latinski Ameriki površine, primerne za gojenje kave, lahko zmanjšale za 88 odstotkov.
Podnebni udarci za začimbe
Tisočletja so bile začimbe simbol bogastva in moči. Danes so pogosto med najcenejšimi izdelki na trgovskih policah. Vendar bi se to lahko spremenilo, opozarja Zurek.
Posevki začimb so že zdaj med najbolj prizadetimi zaradi podnebnih sprememb. Obilne padavine in visoka vlažnost ustvarjajo idealne razmere za škodljivce, kot so listne uši, in bolezni, kot je pepelasta plesen.
V Kašmirju, največjem pridelovalnem območju žafrana v Indiji, so sušni pogoji močno prizadeli pridelek. Na Madagaskarju je proizvodnja vanilje utrpela posledice ekstremnih vremenskih pojavov. Leta 2017 je ciklon uničil 30 odstotkov pridelka, zaradi česar so cene vanilje poskočile na rekordnih 600 dolarjev za kilogram.
Prihodnost mesa
Ni le podnebje tisto, kar lahko vsakodnevno hrano spremeni v luksuz. Spremembe navad in okusov bodo prav tako igrale ključno vlogo.
Še en način razmišljanja o luksuzni hrani je, da gre za nekaj, kar jemo redko ali v manjših količinah.
Meso, ki je danes sestavni del prehrane mnogih ljudi, bo morda v prihodnosti postalo luksuzni izdelek. Vedno več ljudi se bo odločalo za rastlinsko prehrano, da bi zmanjšali svoj ogljični odtis.
Industrija mesa trenutno prispeva k 14,5 odstotka vseh toplogrednih emisij, od tega 41 odstotkov izhaja iz proizvodnje rdečega mesa. Globalna pridelava govedine povzroča emisije, primerljive z emisijami celotne Indije, obenem pa za proizvodnjo zahteva 20-krat več zemljišč na gram užitnih beljakovin v primerjavi z rastlinskimi alternativami, kot je fižol.
Davki na meso kot rešitev?
Po mnenju nekaterih strokovnjakov bi lahko države v prihodnosti uvedle davke na meso, podobno kot so to že storile z davki na sladkor. To bi zvišalo ceno mesa in ga spremenilo v luksuzni izdelek.
Ko jemo zrezek, ne plačamo uničenja okolja, ki ga povzroča mesna industrija, pravijo okoljski analitiki.
Upajmo, da bomo v bližnji prihodnosti imeli realne cene hrane in subvencije, ki bodo odražale dejanske stroške pridelave ter pripomogle k bolj trajnostnemu sistemu.
