Dirka po Franciji se bo začela v Italiji
Vajeni smo že, da uvodne etape francoske pentlje gostujejo v drugih državah, vendar prvič se bo to zgodilo v Italiji, v Firencah.
V Firencah je že dolgo tlela želja po gostitvi Toura. Pokrajina Emilija Romagna je gojila svojo gorečo željo, potem pa so jim te želje pomagali uresničiti tudi ljubitelji kolesarstva iz sosednje pokrajine Piemont. S skupnimi močmi in delom jim je uspelo.
Kolesarjenje na parmski pršut in parmezan
Pred stotimi leti je na Touru prvič zmagal Italijan Ottavio Bottechia. V treh etapah, ki se bodo odvijale po italijanskih cestah, mino rojstnega kraja Gina Bartalija, prek rojstnega mesta druge italijanske legende Marca Pantanija in vse do cest največje italijanske kolesarske legende Fausta Coppija.
Ampak, to še zdaleč ni vse. Zgodilo se bo še nekaj, kar se v dosedanjih 110. Tourih ni zgodilo! Prva etapa bo najtežja v zgodovini francoske pentlje! Vemo, da kolesarji odločajo o težavnosti dirke, ampak na papirju, tako zahtevne prve, uvodne, etape še ni bilo.
Že prvi dan jih čaka 3847 višinskih metrov. Že prva etapa bo pokazala, kdo lahko resno računa na skupni seštevek. Slab dan pomeni že konec Toura? Kar sedem kategoriziranih klancev že na prvi etapi.
Klanci na 1. etapi:
Colle Tre Faggi, dolžina: 12,5 kilometrov, povprečni naklon: 5,1 %. Colle Monte delle Forche, dolžina: 2,5 kilometra, povprečni naklon: 6,2 %. Sella di Raggio, dolžina: 7,1 kilometra, povprečni naklon: 6 %. Colle de Barbotto, dolžina: 5,8 kilometra, povprečni naklon: 7,6. San Leo, dolžina: 4,6 kilometra, povprečni naklon: 7,7 %. Montemaggio, dolžina: 4,2 kilometra, povprečni naklon: 6,6 %. Zadnji vzpon dneva je v državici San Marino, dolžina: 7,1 kilometra, povprečni naklon: 4,8 %.
Da, kolesarji in še posebej navijači, ki jih bo zagotovo ogromno tudi iz Slovenije, saj Tour še ni bil tako blizu, bo priča enkratni dirki. Firence so nam blizu, njena zgodovina je fascinantna, zdaj bo z velikimi črkami dodan še Tour. Športni dogodek skupaj s petimi slovenskimi kolesarji brez primere tudi za našo kolesarsko zgodovino bo to.
Prva favorita za zmago v skupnem seštevku sta spet Tadej Pogačar in Primož Roglič. Leta 2020 sta bila že prvi in drugi, se bo letos scenarij ponovil? Blizu bo, pojdimo si ogledati ta spektakel.
Na svoj račun bodo prišli tudi ljubitelji italijanske kulture, kulinarike in italijanskih pokrajin. Italijanski Tour bo obiskal čudovite kraje, ki razkazujejo kolesarsko zgodovino. Na lastne oči in noge sem si ogledal in prekolesaril dele trase po kateri bo potekala dirka. Iz prve roke lahko napišem, da gre za enkratno doživetje.
Druga etapa v spomin na Marca Pantanija
Nedelja, 30. junij, 2. etapa: Cesenatico – Bologna, 200 km
Tudi druga etapa je posuta s klanci. Kar dvakrat bodo morali čez Rogličev klanec San Luca, dolžina 1,9 km, povprečni naklon: 10,6 odstoten. Passo di Calbane, dolžina: 2 kilometra, povprečnin naklon: 7,5 %. Gallisterna, dolžina: 1,2 km, povprečni naklon: 12,8 %. Botteghino di Zocca, dolžina: 1,9 kilometra, povprečni naklon: 6,8 %. Montecalva, dolžina 2,7 kilometra, povprečni naklon: 7,7 odstoten.
Ko pridejo v Bologno, sta pred njimi še dva kroga po 19 kilometrov, v vsakem krogu jih čaka vzpon na svetišče San Luca in Montalbano, ki je dolg en kilometer, s povprečnim 5,4-odstotnim naklonom. Zadnjih 9 kilometrov vsakega kroga je polovica spusta, polovica ravnega. San Luca nam je ostal v spominu z Gira leta 2019, ko je na uvodni, prvi etapi, na kronometru, slavil Roglič in oblekel rožnato majico.
Piacenza - kolesarsko mesto
V ponedeljek, 1. julija, bo start tretje etape v Piacenzi, cilj pa v Torinu. Tretja etapa naj bi bila sprinterska, Padsko nižino bodo prečkali od vzhoda proti zahodu. Čeprav ima tri kategorizirane klance, vendar vsi sodijo v 4. kategorijo in naj ne bi predstavljali prehude ovire za sprinterje. Tretja etapa je dolga kar 230 kilometrov in je tudi najdaljša na letošnjem Touru.
Ognjevit začetek Toura bo to, po dveh izredno težkih etapah, jih čaka še najdaljša na dirki. Organizator letos res ni prizanesljiv do kolesarjev.
Spomladi nas je v Piacenzi sprejela županja Katia Tarasconi. S sodelavci nam je razlagala, kako jim je uspelo privabiti Tour. Izkušnje so na njihovi strani, saj italijanski Giro skoraj redno gostuje v njihovem mestu.
Ampak, Tour je največja dirka na svetu, zato obstaja določen strah pred dogodkom. Dejala je, da se šele zdaj zavedajo, v kaj so se spustili, a močno upajo, da se bo Grand Boucle, počutil domače kot na francoskih cestah.
Turizem je tisti, zaradi katerega se vse splača
Italijani so odkrili kolesarski turizem in zdaj ga nadgrajujejo na vse možne načine in strani. Kolesarstvo je pač doma v vsakem kotičku dežele. Pokrajini Emilija Romagna in Piemonte še posebej. Pokrajini sta prepleteni s kolesarskimi legendami, najboljšimi dirkami na svetu, in če v to vpleteš še italijansko kulturo, zgodovino, kulinariko, dobiš idelane počitnice za vse, ne samo za kolesarje.
Ti devo portare (Moram te peljati tja) je eden najbolj romantičnih stavkov v italijanskem jeziku. Kolesarili smo po okolici Firenc, Cesenatica, Riminija, Parme, Piacenze, San Marina, Torina ... Naštel sem mesta, kjer smo kolesarili, da bi videli, po katerih cestah bo potekal Tour. Ne morem reči, da si jih nisem zapomnil, ampak, še bolj pa vsa tista mesteca in vasi, ki smo jih videli vmes, kjer smo se ustavili na siru, pršutu in vinu.
Kolesarski turizem se splača. Kolesarji so dobri potrošniki. Kako tudi ne bi bili, predstavljajte si, da kolesariš po vseh tistih klancih in ravninah, ne moreš nehati, ker je iz ovinka do ovinka vedno lepše ... In potem je kolesar tako lačen in žejen, da ne sprašuje za cene, kajne? Tako nam je razložil selektor pršutov v vasi pod gradom Torrechiara, nekaj kilometrov iz Parme.
Da, selektor pršutov. V njegovi prodajalni, ki je tudi gostilnica, turist najde samo izbrane pršute iz njihove regije. V tistega, ki sem se zagledal je tehtal 10 kilogramov, stal pa je kot pol mojega kolesa. No, jedli smo cenejšega, seveda, ki je bil za nas kolesarje manj slan.
