Dober stres ali slab stres
Življenje je sestavljeno iz lepih in manj lepih dogodkov, ki v nas pustijo različne vtise in doživetja. Vsi si želimo, da bi bilo v življenju več dogodkov, ki se jih radi spominjamo in manj tistih, ki puščajo grenak priokus.
A če bi bilo vedno vse samo lepo, ljudje ne bi napredovali, saj v trenutkih ugodja običajno ni potrebe po spreminjanju, ali kot je rekel ustanovitelj Dubaja Sheikh Rashid: » Težki časi ustvarjajo močne moške, močni moški ustvarjajo lahke čase. Lahki časi ustvarjajo šibke ljudi, šibki ljudje pa ustvarjajo težke čase«.
Menim, da je s pravo stopnjo inteligence napredek možen tudi »z lepa«, a vendarle so potrebni tudi izzivi in stres. Ta aktivira celoten organizem v telesu in nas ščiti v težkih situacijah.
Problem nastane, kadar je stres prisoten nenehno in brez potrebe. Ali pa, če se spopadamo z nekim dogodkom, ki nam je pustil močan pečat in deluje kot travma.
A zakaj se sploh odzivamo, kakor se odzivamo?
Stvar je v interpretaciji dražljajev, ki jih prek emocij, uma in telesnih zaznav pretvorimo v naš odziv. Na nek dražljaj se v fizični obliki najprej odzove živčni sistem, ki ima dva dela - simpatični in parasimpatični – mi kot osebnosti pa se odzivamo nekje med obema. In prav oba potrebujemo. Zato niti ne moremo trditi, da je stanje stresa samo po sebi slabo.
Ko smo v stanju stresa, je aktiven simpatični živčni sistem, kar vodi do izločanja različnih hormonov v telo. Aktivirata se adrenalin in kortizol, ki pripravita telo na akcijo. Energijo iz sredine telesa pošljeta v glavo ter v naše roke in noge, zato da se lahko borimo ali pa umaknemo pred grožnjo.
Toda vedeti moramo, da je med dražljajem in odzivom prostor. In prav v njem je tudi naša svoboda in tista moč, kjer lahko izberemo kakšen bo naš odziv ter nadaljnja smer za osebno rast in srečo.
Misliš, da je stres še vedno samo slab?
Ljudje delujemo podobno kot živali – se borimo ali bežimo. Nekateri pa nič od tega, saj zadržujejo svoje misli in se težko odločijo. A vsi ti odzivi so v redu, saj nam pomagajo preživeti. Vendar se razlikujemo od živali - ko nevarnost mine, živali nadaljujejo svoje življenje, mi pa dolgo razmišljamo o situaciji. Zaradi tega se nepotrebno obremenjujemo s preteklostjo, namesto da se iz nje nekaj naučimo in gremo naprej.
Stres je lahko za živali neki plenilec, za nas pa lahko karkoli. To je lahko izguba ljubljene osebe, službe, slabe novice, bolezen, celo naš lasten otrok ali davna preteklost, ki nas je zaznamovala. Naše telo in misli ne razlikujejo med resničnostjo in fiktivnimi slikami v možganih ali ujetimi energijami v telesu.
Zato je pomembno, da ostanemo zavestni v teh trenutkih. In da opazimo, kaj se dogaja ter kaj bi v stresni situaciji morda najbolj potrebovali na način, ki nikomur ne bi škodoval. Dovolimo si jokati, če to potrebujemo in se izpovedati komu. Bistveno je, da ne ostanemo predolgo v stanju stresa in s premlevanjem ne zastrupljamo zavesti. Dovolimo si iti naprej z optimizmom, saj na koncu spoznamo, da ima vse svoj namen.
Ali menite, da se vse v življenju zgodi z namenom, zato da se nekaj naučimo? Zakaj menite, da se ravno vam nekaj »dogaja«?
Kakorkoli že, vsi se na svoj način v življenju soočamo z različnimi situacijami, tako dobrimi kot slabimi. Pomembno je, da se zavedamo svojega odziva na stres in se z njim spopadamo odgovorno, ter si dovolimo iti naprej z optimizmom in zaupanjem v življenje. Naše je. In vredno je.
