Dolgo življenje ni le stvar dobrih genov, pravi nova študija
Če imate starša ali starega starša, ki je dočakal 90 let ali celo stoletje, vam je verjetno že kdo rekel: »Oh, imaš dobre gene!«
Toda če takih ni v vaši družini, ni razloga za skrb. Po podatkih raziskave, objavljene v reviji Nature Medicine, ima življenjska doba več opraviti z vašim življenjskim slogom in okoljem kot z genetiko.
Z drugimi besedami, obstaja veliko načinov, s katerimi lahko vplivate na svojo dolgoživost, ne glede na to, kako dolgo so živeli vaši sorodniki. Tukaj je tisto, kar morate vedeti.
Kaj je pokazala raziskava?
Znanstveniki z Univerze v Oxfordu so analizirali podatke skoraj pol milijona ljudi iz Združenega kraljestva, da bi proučili vzorce prezgodnje umrljivosti, torej smrti pred 75. letom starosti.
Prav tako so pri manjšem delu te skupine (več kot 45.000 posameznikov) analizirali biološke označevalce staranja. Njihova analiza je vključevala primerjavo genetskih dejavnikov tveganja za bolezni in tako imenovanega »eksposoma«.
Medtem ko našo DNK sestavlja genom, eksposom zajema vse dejavnike, katerim smo izpostavljeni v življenju – od prehrane, pijače in vdihavanja snovi do okolja, v katerem živimo.
Raziskovalci so ugotovili, da so geni predstavljali manj kot dva odstotka razlike v tveganju za prezgodnjo smrt, medtem ko so okoljski dejavniki prispevali kar 17 odstotkov. Ključni dejavniki, ki so vplivali na biološko staranje in tveganje za smrt, so bili kajenje, socialno-ekonomski status, dohodek, soseska, izobrazba in poklic, raven telesne dejavnosti in življenjske razmere.
Nekatere od teh okoliščin, na primer finančni položaj ali možnost nakupa hiše v varnejši soseski, so težko spremenljive. Toda kar 23 od 25 okoljskih dejavnikov, ki so jih proučevali znanstveniki, je mogoče spremeniti, pri čemer so mnoge spremembe precej preproste.
Ali geni res niso pomembni za dolgoživost?
So, vendar v različni meri, odvisno od specifičnih genov, bolezni, na katere vplivajo, in življenjskega sloga posameznika. Na primer, določene variante gena APOE močno napovedujejo tveganje za alzheimerjevo bolezen, podobno kot variante BRCA1 in BRCA2 povečujejo tveganje za raka dojk. Te bolezni lahko močno vplivajo na biološko staranje in pričakovano življenjsko dobo.
Toda tudi geni so pod vplivom vedenja in okolja. V večini primerov imajo naše izbire in življenjski slog velik vpliv na to, kako se bodo naši geni izražali v praksi.
Kot pravi Austin Argentieri, raziskovalec v splošni bolnišnici v Massachusettsu in glavni avtor študije, ki jo je izvedel v okviru Oxford Population Health, je nekdo komentiral njihovo raziskavo z besedami: »Genetika vrže kocke, a kako bomo igrali, je odvisno od nas.«
Tudi če imate genetsko nagnjenost k boleznim, ki lahko skrajšajo življenje, lahko tveganje v večini primerov zmanjšate z zdravim življenjskim slogom, vedenjem ali celo z ustreznimi zdravili in terapijami.
Spremembe, ki lahko podaljšajo življenje
1. Ne kadite
Danes ni več nobeno presenečenje, da je kajenje škodljivo za zdravje. Toda po ugotovitvah nove študije ima poleg starosti prav kajenje največji vpliv na dolgoživost in hitrost staranja – celo večjega kot kateri koli drug genetski ali okoljski dejavnik.
Najmočnejši vpliv na smrtnost je imel dejavnik »število pokajenih zavojčkov letno«, kar pomeni število zavojčkov cigaret, ki jih oseba pokadi na dan, pomnoženo s številom dni.
Poleg tega je bil status kajenja (ali je nekdo kadilec, nekdanji kadilec ali nekadilec) četrti najpomembnejši dejavnik tveganja (tretji najpomembnejši dejavnik je bil spol – moški v povprečju umirajo prej). »Če lahko storite le eno stvar, ne kadite,« poudarja Argentieri.
2. Poskrbite za kakovosten spanec
Ljudje, ki so pogosto utrujeni ali ne spijo dovolj, imajo večjo verjetnost, da se bodo hitreje postarali in umrli prezgodaj. Potreba po spanju se razlikuje od posameznika do posameznika, a večina odraslih potrebuje med sedem in devet ur spanja na noč.
Pomembna je tudi tako imenovana »higiena spanja« – redna ura odhoda v posteljo in prebujanja, večerna rutina, temna spalnica ter izogibanje telefonu pred spanjem.
3. Bodite telesno aktivni.
Po utrujenosti je telesna dejavnost eden ključnih dejavnikov, ki vplivajo na biološko staranje in tveganje za smrt, pravi Argentieri. To je deloma zato, ker številne kronične bolezni, ki pospešujejo staranje in vodijo v zgodnjo smrt, spadajo med kardiometabolne bolezni, kot so srčne bolezni, sladkorna bolezen in možganska kap.
Debelost povečuje tveganje za te bolezni, medtem ko ga lahko telesna vadba – v kombinaciji z zdravo prehrano – bistveno zmanjša.
Čeprav ima prehrana morda še večji vpliv, »to ne pomeni, da telesna vadba ne bi smela biti del načrta,« pravi Valter Longo, profesor gerontologije na Univerzi Južne Kalifornije, ki proučuje vpliv prehrane in posta na dolgoživost. Kombinacija zdravih navad lahko izboljša kakovost življenja in ga podaljša.
4. Jejte hrano, ki podpira dolgo življenje.
Raziskava je pokazala, da prehrana sicer ni bistveno vplivala na biološko staranje, vendar je bila močan kazalnik tveganja za smrt. To je morda zato, ker se mnogi ljudje odločijo za bolj zdravo prehrano šele, ko že imajo zdravstvene težave.
Longova raziskava kaže, da prehrana, bogata z rastlinsko hrano in ribami ter z malo rdečega mesa, prispeva k daljši življenjski dobi.
Poleg tega zadosten, a ne pretiran vnos beljakovin pomaga preprečevati pospešeno staranje, saj vpliva na izražanje določenih genov, ki sodelujejo pri razgradnji telesa, pravi Longo. Vendar opozarja, da se ta potreba po beljakovinah po 65. letu nekoliko poveča.
