Dve leti in pol je prehodil 20.000 korakov na dan: Evo, kako mu je to spremenilo življenje

Zdržal je dve leti in pol, hodil pa je tudi, ko je bila njegova žena hudo bolna.

Dave Paul se je začel resno ukvarjati s telesno pred 10. leti, ko je začel redno teči. Sčasoma pa je ugotovil, da ima veliko raje hojo, zato je tek nadomestil z vsakodnevnim sprehodom.

Tudi druge je želel spodbuditi k pogostejši hoji, zato je začel pisati blog, kjer se je javno zavezal, da bo vsak dan naredil 20.000 korakov. Z izzivom je začel marca 2018 in se v dveh letih in pol, torej do konca avgusta 2020, naučil pet dragocenih lekcij.

»Pred izzivom sem se odločil, da bom ne glede na to, kaj se dogaja v mojem življenju, vsak dan dosegel 20.000 korakov. To je bilo pomembno,« je za Newsweek povedal Dave.

To je pomenilo, da ko se je zbudil, ni razmišljal o tem, koliko korakov bo naredil, ampak, kako bo dosegel svoj cilj. Tudi v težkih dneh, ko je bila njegova žena operirana zaradi raka dojke, je hodil po garaži bolnišnice.

Po šestih mesecih izziva mu je le en dan manjkal do cilja, točneje le pet korakov. »Tedne pozneje sem ugotovil, da sem pred spanjem preprosto pozabil preveriti, koliko korakov sem naredil tisti dan, « je dejal Dave.

Na začetku izziva je imel dneve, ko je bil navdušen, da bo dosegel svoj cilj, pa tudi dneve, ko mu preprosto ni bilo do tega. Spomnil se je deževnega dne, ko ni imel motivacije in je moral narediti še veliko korakov ter se spraševal, zakaj si je sploh zadal ta izziv. A ker je bil odločen, da to stori, je šel naprej in tudi tistega dne dosegel svoj cilj.

Motivacija je postala čustvena pridobitev

Na začetku izziva so se njegova čustva vsak dan spreminjala, ob koncu dneva pa je eno čustvo ostalo nespremenjeno – občutek dosežka in globokega samozadovoljstva. »Ta občutek ob koncu dneva se ni nikoli spremenil in postal je motivacija, ker sem vedel, da se bom počutil odlično, ko bom opravil vse korake,« je pojasnil Dave.

Tekmoval je sam s seboj

Tekmovanje s samim seboj je bilo zanj velik motivator. Morda ni bil sposoben tekmovati z drugimi ljudmi, lahko pa je tekmoval sam s sabo in s postavljanjem novih osebnih izzivov.

»To je bil močan motivator, ki ga uporabljam še danes, ko sem končal s tem izzivom,« je dodal. Pravi, da ima njegova predanost temu izzivu in fitnesu nasploh daljnosežne pozitivne učinke.

Spoznal je, da lahko premaga težke izzive

Dve leti in pol je težko narediti 20.000 korakov na dan, a mu je uspelo. Priznava, da je vedel, da mu bo uspelo, zgolj zaradi njegove odločitve na začetku in da se vse da, če je le znotraj razumnega.

»Neverjeten občutek je vedeti, česa si dejansko sposoben,« je dejal. Pomagalo mu je tudi kasneje, ko je moral skrbeti za ženo, ki je morala biti po hudi prometni nesreči dva meseca na invalidskem vozičku. Čeprav je bilo to obdobje težko, je vedel, da je ženi še stokrat težje in da je ne sme razočarati. 

Je čustveno in psihično močnejši

Poleg fizičnih koristi hoje 20.000 korakov na dan in velikih izboljšav v njegovi telesni pripravljenosti mu je ta izziv pomagal, da je postal čustveno in duševno močnejši.

Pred začetkom tega izziva je vedel, da lahko naredi 20.000 korakov na dan. Vedel je celo, da lahko to počne nekaj dni, ni pa vedel, da ima toliko psihične moči, da to počne dve leti in pol. »Zdaj vem, da sem sposoben veliko več, kot sem verjel prej,« je dodal.

Zakaj je nehal po dveh letih in pol?

Dave je prekinil izziv, ne zaradi bolezni ali poškodbe, ampak zato, ker mu je vzelo preveč časa in je hoja nekako začela nadzorovati njegovo življenje.

»Ne želim, da me moj hobi nadzoruje. Nočem biti odvisen od ničesar. Svoj hobi moram sam nadzorovati, hobi je odličen za zdravje in dobro počutje. Ne sme nam krojiti vsakdana. Odločitev, da preneham, ni bila lahka, a je bila nujna za moje dobro počutje,« je zaključil Dave.

Danes ima Dave vsak dan 10-minutni podcast Walking is Fitness, kjer ljudem pomaga pri pridobivanju novih zdravih navad.