Hitrejša hoja je odlična zamenjava za tek
Doslej smo govorili o hoji, pravzaprav o hitrejši hoji, vendar pa vrst nismo podrobno opisali. Zakaj? Zato, ker smo želeli poudariti, da vsaka intenzivnejša hoja potrebuje določeno tehniko, ki sprehod spremeni v športno početje.
Hitrejša hoja je najpogostejša vrsta hitre hoje in nima nič s tekom. Preden se osredotočimo na povečanje hitrosti, je pomembno, da se seznanimo z ustrezno mehaniko hitrejše hoje; o tem smo na splošno že nekaj pisali. S tako hojo lahko precej povečamo hitrost našega premikanja, če imamo ustrezno držo telesa in si znamo pomagati z rokama.
Bistvo, pravzaprav kar manjši trik, je v tem, da uporabimo dober korak: v vsakem koraku se pomikamo od pete do prstov in z dobrim odrivom s prstov zadnje noge. Zelo pomembno je, da se ne napenjamo preveč, kar je pogosta napaka ljudi, ki poskušajo hoditi hitreje.
Nositi prave čevlje je še en pomemben del hitrejše hoje. Superge morajo biti ploske, prožne in lahke, da omogočajo hitrost in pravilno gibanje stopal. Prav tako pomaga udobno športno oblačilo za lažje gibanje.
Če govorimo o tehniki pri hitrejši navadni hoji, je pomembno, da imamo močan korak (odriv) z zadnjo nogo, s katerim se lahko poganjamo in tako laže ohranimo dobro držo ter usklajeno delo rok.
Kombinacija dveh pravilnih korakov je najboljše zagotovilo za ustrezno tehniko hoje. Ne glede na to, ali bomo šli na naš dnevni sprehod v fitnes, na sprehajalno pot ali pa se spopadamo s polmaratonom, je najpomembnejše, da vadbo izkoristimo za učenje usklajene tehnike. Ni raketna znanost, a brez nje bo hoja veliko manj zanimiva in koristna.
Za navadno hitrejšo hojo moramo poznati nekaj pravil
Upognimo komolce na 90 stopinj. Roke naj bodo sproščene, prsti rahlo pokrčeni. Komolci so blizu telesa.
Kdaj pride roka naprej? Roke delujejo v nasprotni smeri kot noge. Ko je levo stopalo naprej, je tudi desna roka naprej. In nasprotno.
Roka naj ne prečka središča telesa. Lahko gre rahlo diagonalno, vendar je vsako bistveno diagonalno gibanje nepotrebno.
Potisnimo roko naprej, vendar je ne smemo dvigniti nad višino prsnice. Ne pretiravajmo s premikanjem rok nazaj.
Obdržimo svojo naravno dolžino koraka, vendar se naučimo, kako uporabljati odriv od zadnje noge. Predstavljajmo si, da je naš korak daljši za telesom, s potiskanjem prstov, ko se zadaj konča. Potrudimo se, da bo zadnja noga na tleh kar najdlje, tako da se res prevrne skozi korak in se naprej potisnete s prsti.
Stopalo zadnje noge nato preide pod našim telesom naprej, koleno se upogne in pomakne naprej, toda ne navzgor. Potem ko se noga sreča z drugo in preide mimo nje, se gleženj upogne, koleno se nekoliko izravna in se pripravi, da se s peto dotakne tal.
Boki se morajo vrteti z vsakim korakom naprej in nazaj, ne pa vstran. Najprej se ne osredotočimo na dodajanje giba kolka, ki naj se sčasoma pojavi kot del dobrega koraka in potiska naprej.
Za hitrejše sprehajanje ne podaljšujemo koraka, ampak naredimo več manjših. Zadnji del koraka mora biti močan, da nas premakne naprej.
