Hrana nikoli ne bi smela biti zdravilo za depresijo, vir krivde ali tolažba

Človekove dejavnosti so se vedno vrtele okoli zadovoljevanja lakote – začenši z lovom, ribolovom, nabiranjem, poljedelstvom itd.

Odnos do hrane je torej vedno obstajal; okoli nje so se ljudje zbirali, se zanjo zahvaljevali, jo uživali, spoštovali in slavili.

Za sodobne družbe je hrana postala bistveno bolj dostopna, bolj raznolika in – moramo opozoriti – na neki način manj cenjena. A ne le to, za nekatere je postala celo predmet sovraštva, strahu, negotovosti in še marsičesa.

Kaj je hrana in katera je njena vloga?

Morda se zdi vprašanje preprosto, vendar pa za nekatere ljudi odgovor ni tako očiten ali pa so ga pozabili. Poleg očitnega odgovora »za zadovoljitev lakote« obstajajo tudi druge funkcije. Zagotavljati mora energijo za vsakodnevne dejavnosti, ponuditi gradbeni material za celice, varovati pred boleznimi, torej skrbeti za zdravje telesa in hraniti čute.

Da, hrano bi morali uživati in se z njo razvajati! Okusom, barvam, vonjem, teksturam in aromam moramo dati prostor v svojem vsakdanjem življenju. In to brez občutka krivde!

Izkušnje so pokazale, da če ne uživate v tem, kar počnete – bodisi trening bodisi redna vadba ali prehrana –, ne morete vztrajati. Ključ je biti srečen in zadovoljen tudi med procesom, ne le ob dosegu cilja.

Izbira živil in načini njihove priprave so pestri – hrana je lahko kakovostna, okusna in uporabna hkrati.

Kaj ni hrana

Novi trendi, življenjski slog in dovzetnost za zunanje vplive so pripeljali do tega, da je določeno število ljudi, predvsem žensk, bolj dovzetnih za spreminjanje predstav o hrani. Poleg omenjenih funkcij hrana lahko služi tudi za druge namene.

Lahko je posrednik med človekom in svetom okoli njega. Lahko jo povezujemo z različnimi vlogami in čustvi, ki jih hrana na neki način izpolnjuje:

Nadomeščanje ljubezni in pozornosti – zaradi občutkov osamljenosti, zapuščenosti, pomanjkanja družbe in socialnih stikov;

Način za umirjanje živčnosti, tesnobe in odpravljanje stresa – pogosto nekontrolirano in nezavedno uživanje hrane, posledica motečih misli ali pričakovanja določenih dogodkov;

Zdravilo za depresijo in potlačena čustva – nezmožnost soočanja s čustvi, občutek nemoči in brezupnosti; zatiranje in ignoriranje čustev;

Izpolnitev prostega časa – neizpolnjen in neorganiziran čas, nemir in praznina;

Vir strahu – posledice uživanja hrane (strah pred povečanjem telesne teže), krivda ali ortoreksija, obsedenost z zdravo hrano, strah pred »nezdravo« hrano ...

Strah pred izgubo nadzora – z nadzorovanjem vnosa hrane oseba verjame, da lahko nadzoruje sebe in kaj se z njo dogaja; pogosto pade v anoreksijo;

Nagrada ali kazen – omejitev hrane kot človekov poskus, da bi sam sebi zadal bolečino ali kazen (Zdaj pa x dni ne bom jedel nič sladkega ...), ali prepričanje, da si le, če nekaj naredi dobro, zasluži priboljšek;

Kompulzivne misli o hrani – prisilne, vsiljive, ponavljajoče se misli o hrani, ki motijo ​​vsakodnevno funkcioniranje; pogosto posledica dolgotrajne abstinence ali prepovedi nekaterih skupin živil;

Vir krivde – oseba verjame, da ni dobra, če je jedla hrano, ki ji je pripisala enak predznak.

Seznam zagotovo ni popoln, vendar je mehanizem jasen. Pomembno je omeniti, da je to navidezen način, da se človek sooči z nekaterimi drugimi stvarmi, ki mu povzročajo frustracije. Hrana sama po sebi nima nobenega od teh predznakov niti ne more biti rešitev ali izhod.

Obsedenost s hrano je lahko enako škodljiva kot popolna malomarnost – pojem vse, kar mi pride pod roke.

Kje smo se zmotili?

Odnos do hrane je povezan s tem, da smo jo razdelili na »dobro« in »slabo«.

Živilo je na črnem ali belem seznamu. Resnici na ljubo, učimo se izbirati samo najboljšo hrano za nas, če si jo le lahko privoščimo, kajne?

Bolj zaupamo drugim, kaj je dobro za nas

Google ve vse, internetne diete, zdravniki, ki so že zdavnaj nehali trenirati, televizija, razni trenerji, nutricionisti, ki pogosto namesto besede »priporočilo« napišejo »prepoved« ...

Pozabimo, da smo vsi nekaj posebnega, da imamo različne potrebe, okuse, presnovo in cilje. Pogosto zanemarimo potrebe svojega organizma in slepo sledimo nekomu, ki je povedal dve dovolj zapleteni besedi, da zveni strokovno. Verjemite, o sebi veste veliko več kot oni. Naučite se prepoznati, kaj vaše telo zahteva, in poslušajte svojo intuicijo.

Od tolikšnega vika in krika okoli vsakdanje hrane in vseh teh nasvetov smo pozabili, da sta najpomembnejša kriterija občutek lakote in sitosti. Ni nujno, da jeste petkrat na dan, če tega ne potrebujete.

Ni nujno, da je porcija tako velika, če ste že napol siti. Prav tako ne bi smeli čakati še dve uri, če vam kruli v želodcu. Uporabite največja zaveznika, vendar ju ne zamenjujte z dolgčasom in drugimi omenjenimi stvarmi.

Kakšen naj bo odnos do hrane? 

Naš odnos do hrane bi moral biti zdrav, spoštljiv in uravnotežen. To pomeni, da hrane ne smemo videti kot »sovražnika« ali zdravila, ampak kot vir hranil, užitka in energije. 

Zdrav odnos do hrane je ključnega pomena za splošno dobro počutje in dolgoročno zdravje. Zavedanje, spoštovanje in uravnoteženost so ključni elementi, ki nas vodijo k harmoničnemu in zadovoljnemu prehranjevanju.