Jejte pasulj in živeli boste dlje
Ikarija, eno izmed petih svetovno priznanih območij Modrih con, je majhen grški otok v vzhodnem Egejskem morju, znan po nižji stopnji kroničnih bolezni in izjemno dolgi življenjski dobi svojih prebivalcev.
Na otoku, kjer živi nekaj več kot 8.000 stalnih prebivalcev, ima tretjina ljudi več kot 90 let, mnogi pa doživijo častitljivih 100 let. Med razlogi za to dolgoživost strokovnjaki navajajo močne družbene in družinske vezi, redno telesno aktivnost, ki je sestavni del vsakdana, ter pogoste popoldanske počitke.
Poleg tega ima pomembno vlogo tudi njihova prehrana, so zapisali na bbc.com
Prehranske navade prebivalcev Ikariie
Ikariška prehrana, ki je zelo podobna mediteranski, temelji na zdravih maščobah, visoki vsebnosti vlaknin in hranilno bogati polnovredni hrani.
Vključuje veliko rastlinskih živil, kot so oreščki, žita, krompir, stročnice, zelenjava in semena, medtem ko je oljčno olje glavni vir dodanih maščob. Jogurt, sir, ribe in perutnina so prisotni v zmernih količinah, rdeče meso pa jedo le nekajkrat na mesec.
Ta način prehranjevanja je povezan z zmanjšanim tveganjem za bolezni, kot so srčne bolezni, možganska kap, sladkorna bolezen, visok holesterol, debelost in visok krvni tlak.
Kritike in nova odkritja
Čeprav so teorije o Modrih conah deležne kritik zaradi možnih pomanjkljivosti podatkov, raziskovalci vztrajajo, da so informacije o dolgi življenjski dobi prebivalcev točne.
Modra cona (ang. Blue Zone) je izraz, ki se uporablja za označevanje geografskih območij na svetu, kjer ljudje živijo izjemno dolgo in imajo relativno visoko kakovost življenja tudi v starosti. Gre za regije, kjer je število stoletnikov (ljudi, ki doživijo 100 let ali več) bistveno višje od svetovnega povprečja, pri čemer pa so ti ljudje tudi relativno zdravi in aktivni.
Koncept modrih con je populariziral novinar in raziskovalec Dan Buettner, ki je v sodelovanju z Nacionalno geografsko družbo preučil navade in življenjski slog prebivalcev teh območij. V njegovem delu so bile identificirane naslednje modre cone:
Okinava, Japonska – Znana po prehrani, bogati z zelenjavo, tofujem, in kulturi "ikigai" (smisel življenja).
Sardinija, Italija – Prebivalci uživajo sredozemsko prehrano in imajo močne družinske vezi ter socialno podporo.
Ikaria, Grčija – Otok z dolgo tradicijo mediteranske prehrane, družabnosti in nizkega stresa.
Nicoya, Kostarika – Zdrava prehrana, bogata s fižolom, koruzo in svežim sadjem, ter močna povezanost z družino.
Loma Linda, Kalifornija, ZDA – Skupnost adventistov sedmega dne, ki se osredotoča na vegetarijansko prehrano, duhovnost in redno telesno dejavnost.
Skupne značilnosti modrih con
Raziskave so pokazale, da imajo prebivalci modrih con določene skupne značilnosti, ki prispevajo k njihovi dolgoživosti:
Prehrana: Prevladuje rastlinska prehrana, bogata z vlakninami, antioksidanti in zdravimi maščobami.
Telesna aktivnost: Ljudje se veliko gibajo, predvsem med vsakodnevnimi opravili.
Družbena povezanost: Močne družinske in skupnostne vezi zmanjšujejo stres in povečujejo občutek pripadnosti.
Zmernost: Zmernost pri prehranjevanju, pogosto izražena v kulturi z mislijo, da je treba prenehati jesti, ko je človek 80 % sit (kot npr. "hara hachi bu" na Okinavi).
Duhovnost: Večina prebivalcev teh območij ima neko obliko duhovnosti ali življenjskega smisla.
Modre cone so navdih za mnoge raziskovalce, ki želijo razumeti, kako bi lahko prilagodili življenjske sloge in politike, da bi omogočili daljšo in bolj zdravo življenje tudi v drugih delih sveta.
Diane Kochilas v svoji novi knjigi Ikarijska pot, ki je izšla letos marca, ponuja več kot 100 receptov, temelječih na rastlinski prehrani. Knjiga je vodnik za uvajanje mediteranskih prehranskih praks v vsakdanje življenje. V njej Kochilas poudarja pomen sproščenega pristopa k prehranjevanju in kuhanju, ki združuje ljudi ob skupni mizi.
Ikonična vloga stročnic
Poseben poudarek daje Kochilas stročnicam, zlasti fižolu, ki je stalnica ikariške kuhinje. Med recepti najdemo jedi, kot so limonina fižolova solata z artičokami, kremasta fižolova juha ter karamelizirani velikanski fižol s kurkumo. Fižol je bogat z vlakninami, ki pomagajo zniževati holesterol in zmanjšujejo tveganje za razvoj sladkorne bolezni tipa 2.
Recept: Juha iz belega fižola z jajčevcem, paradižnikom in feto
Ta preprost in hranljiv recept združuje stročnice in zelenjavo v značilnem grškem slogu, so zapisali na bbc.com
Sestavine (za 4 osebe):
- 4 žlice ekstra deviškega oljčnega olja
- 1 srednja rdeča čebula (sesekljana)
- 2 stebli zelene (sesekljani)
- 2 stroka česna (sesekljana)
- 2 srednja jajčevca (olupljena in narezana na kocke)
- 2 skodelici paradižnika (nasekljanega in odcejenega)
- 2 konzervi belega fižola (oprane in odcejene)
- 1 žlica suhega origana
- 2 žlici sesekljanega svežega peteršilja
- 2 žlici zdrobljene fete
Postopek priprave:
- Na srednji temperaturi segrejte dve žlici oljčnega olja in prepražite čebulo ter zeleno do mehkega. Dodajte česen in pražite še minuto.
- V lonec dodajte preostalo olje in prepražite jajčevce do zlato rjave barve.
- V lonec vrnite čebulno mešanico, dodajte paradižnik in kuhajte 8 minut.
- Primešajte fižol, origano in kuhajte še 15 minut.
- Na koncu vmešajte peteršilj in servirajte z dodatkom oljčnega olja in zdrobljeno feto.
Z besedami Grkov: "Kali oreksi" ali "Dober tek!"
