Kaj, če bi se v novem letu lotili joge?

Vsi smo edinstveni in to je videti tudi pri jogi. Vsak človek se giblje po svoje. Najprej moramo biti zvesti sami sebi. Večina ljudi posveča vso pozornost samo telesu. Želijo si predvsem vitko, mlado in lepo telo. Pri jogi pa usmerjamo pozornost tudi na dihanje in um.

Telo, dih in um so povezani med seboj. Kot dojenčki smo bili vsi v harmoniji z vsem in z jogo pridobivamo to stanje počasi nazaj. Joge se najprej učimo pod vodstvom izkušenega učitelja.

Šele ko zagotovo pravilno izvajamo položaje, začnemo lastno vadbo doma. Pred vadbo približno eno uro ne jemo ter vadimo v udobnih oblačilih in brez nakita. Nakit, ure in usnjeni pasovi ovirajo pretok energije.

Jogijska ura naj bi trajala nekje od 45 do 90 minut. Pri jogi je pomembno, da poslušamo predvsem sebe in svoje telo. V položaju smo, dokler nam je ta še udoben.

Ko položaj postaja neudoben ali čutimo bolečino, se vrnemo v začetni položaj. Ves čas poslušamo svoje telo in upoštevamo telesne znake. Ne primerjamo se z drugimi, vendar smo ves čas zvesti predvsem sebi in svojemu telesu. Učitelj joge naj ne bi obsojal in tudi sami sebe ne kritiziramo.

V jogijskem položaju se ves čas zavedamo telesa in diha. Po jogi sledi počitek, saj je ta zelo pomemben del joge. V ležečem položaju se telo lahko končno popolnoma spočije. V času počitka se stres, napetosti in negativna energija sproščajo iz telesa.

​Vdihavamo globoko skozi nos in izdihavamo skozi usta. Tako se tudi naš um umiri.

​Gre za proces transformacije

​Da bi joga postala naš življenjski slog, se to ne zgodi čez noč. Gre za proces transformacije. Nekateri takoj začutijo potrebo po jogi in umirjenem slogu življenja, drugi šele pozneje ali pa nikoli.

To je povezano tako s telesno zmogljivostjo kot tudi z umskim stanjem. Tisti, ki so zelo nemirni in imajo veliko obveznosti, bodo potrebovali več časa za to pot.

Kronično pomanjkanje časa je skoraj glavni razlog za to, da se nekaterim ne uspe posvetiti jogi. Ko smo na duhovni poti in začutimo notranji mir, s tem občutimo tudi notranjo srečo.

Sreča tako izhaja od znotraj in ni odvisna od materialnih dobrin. Naša pozornost je bolj usmerjena navznoter kot navzven. Zato se veliko duhovnih ljudi raje drži zase.

V zunanjem svetu ni ničesar, saj le v srcu najdemo srečo. Nekateri jogiji vstanejo zelo zgodaj, da opravijo dnevno jogijsko vadbo in meditacijo.

Drugi zaradi razmer raje vadijo zvečer. Tisti, ki poučujejo jogo, velikokrat pozabijo na lastno vadbo. Poleg redne vadbe jogijskih položajev so pomembni tudi drugi vidiki aštanga joge, ki je osemstopenjska pot do samadhija. Ko smo na jogijski poti, se priporoča branje duhovnih knjig ter obiskovanje tečajev in delavnic o jogi, ajurvedi in duhovnih temah.

Preprostost

​Ko smo na duhovni poti, manj pozornosti posvečamo materialnim dobrinam. Življenje postane preprostejše in zato tudi bolj umirjeno.

Prehrana

​Zdrava prehrana je del jogijskega sloga življenja. Priporoča se vegetarijanska prehrana. Izogibamo se mesu in mesnim izdelkom. S tem se držimo pravila ahimse, nenasilja nad drugimi živimi bitji. Prebava mesa zahteva od telesa zelo veliko energije in časa. Izogibamo se zapakirani hrani in živilom z E-ji. Jemo predvsem sveže sadje in zelenjavo. Vsaj dve uri pred spanjem ne jemo.

Čas zase

​Večkrat si vzamemo čas samo zase. Izklopimo mobilne telefone, aparate in računalnike. Nekaj časa bodimo v popolni tišini.

Učimo se vse življenje

​Življenje je učna ura. Nikoli nismo popolnoma vsevedni in to prav gotovo velja za jogijsko znanje.

Prednost joge je, da jo vsak vadi na sebi primerni stopnji. Za vadbo joge sami določimo čas, tempo in prostor. Ko si vzamemo čas za jogo, s tem hkrati ozaveščamo svojo bit.

Bolje se zavedamo sebe, svojega telesa, diha in uma. Naučili se bomo tudi jogijskega sloga življenja ter pomena joge za zdravo in srečno življenje.