Kaj največkrat tare rekreativce? Preverite, ali imate tudi vi take težave
Športnikova Ahilova tetiva je pogosto njegova Ahilova peta. Draženje in prevelika obremenitev sta pogosta pojava. Toda od kod izvira vnetje tetive in kako se ga lahko znebite?
Ahilova tetiva izhaja iz mišic triceps surae in jih z rotacijo vleče navzdol proti petni kosti. Je najdebelejša in najmočnejša tetiva v človeškem telesu in lahko vzdrži natezno obremenitev do ene tone. Vendar le, če je v dobrem stanju in je tetiva med obremenitvijo ravna. Na peti je tetiva bolj ravna in širša.
Ahilova tetiva zahteva ekscentrično vadbo. Ravna peta je dobra za tetivo. Če pa se peta med hojo ali stoje upogne navznoter ali navzven, to poveča napetost okoli tetive na upognjeni strani.
Sčasoma to vodi v poškodbe, ki povzročajo napetost v tetivi, kar ima za posledico vnetje ali obrabo. Prvi korak k reševanju težave je, da peto med stojo in hojo poravnate. Ravna peta ne draži več tkiva tetive.
Spodnji del hrbta
To je še eno pomembno področje človeškega telesa, ki lahko negativno vpliva na naš vsakdan in šport. Bolečine v ledvenem predelu so eden najpogostejših simptomov. Vendar bolečine na tem področju ne pomenijo samodejno, da gre za težave s samim hrbtom. Napetost v hrbtnih mišicah poveča pritisk na vretenčne sklepe v ledvenem predelu.
Ta prekomerni pritisk povzroča preobčutljivost sklepnih površin in prezgodnje zaznavanje bolečine v telesu. Že ob majhnem pritisku se pojavi opozorilni znak: boli.
Gibanje kot zdravilo. Dolgotrajnejše manjše obremenjevanje sklepov lahko privede do desenzibilizacije bolečinskih receptorjev. V napetem ledvenem predelu se zmanjša tudi gibalna koordinacija, kar še bolj obremenjuje sklepe.
Posledica tega je manjša pretočnost pri gibanju in občutek togosti. Z malo treninga se lahko gibalna koordinacija hitro povrne, ko napetost popusti.
Napeta mišica lahko sama po sebi boli, saj je mišica deležna zmanjšane preskrbe s svežo krvjo, kar vodi v prekomerno zakrčenost in bolečine v mišicah.
Na žalost se ta vrsta bolečine ne odziva najbolje na običajna protibolečinska zdravila. Vadba je najlažji način boja proti njej. Čim več krvi se pretaka skozi mišico, tem manj je ta zakisana. Preprosta vadba lahko pomaga, da se mišice ponovno sprostijo in ponovno pridobijo motorični nadzor.
Kako je z rameni
Vsi, ki dlje časa sedijo za računalnikom, imajo pogosto slabo držo, ki vpliva na vrat, ramena in hrbet. To povzroča draženje in pretirano obremenjuje ramenske sklepe.
Vendar je bolečina opazna šele čez nekaj časa in vas pogosto bolj ovira pri športu in manj pri delu. Rešitev? Spremenite svojo držo! Katera vadba je za to najboljša?
Preprečevanje skrajševanja prsnih mišic. Pri sedenju pred zaslonom se hrbet običajno nagne naprej, kar povzroči zaobljen hrbet. Tudi ramena, roke in glava se nagnejo naprej. Takšna drža ne vpliva le na vrat, temveč skrajšuje tudi mišice prsnega koša ter slabi mišice hrbta in lopatice.
Zaradi tega je težje iztegniti prsni del hrbtenice in premakniti lopatice nazaj. Takšna drža povečuje tveganje za zmrznjeno ramo, ko dvignete roko nadse.
Lopatica na prsnem košu ne more dovolj zdrsniti navzdol in nazaj. Bolj, ko je roka med vadbo dvignjena nad glavo, večje je draženje v predelu ramen. Edini način za lajšanje tega je podaljševanje skrajšanih mišic in krepitev šibkih mišic na hrbtu.
Priporočamo
Komentarji:
Priporočamo
