Kaj pomeni beseda dieta?
»Kaj pomeni beseda dieta?« To vprašanje sem nedavno zastavila na izpitu skupini študentov. Glede na to, za kar se usposabljajo, torej svoj bodoči poklic, bi skoraj morali vedeti, s čim se bodo ukvarjali.
Izraz sem posebej opredelila na predavanjih ... Večkrat.
Ne bom napisala, koliko jih je odgovorilo pravilno, me je pa resno zaskrbelo. Nekateri na vprašanje sploh niso odgovorili.
Kako si posameznik predstavlja dieto?
Kakšna je torej vaša dieta? Imate posebno, predpisano prehrano (slovar slovenskega knjižnega jezika)? Ali če pogledamo kakšen slovar iz angleškega vira, imate določen način prehranjevanja?
Je vaš način prehrane v skladu z javnozdravstvenimi prehranskimi priporočili: kvalitetno, raznovrstno in še tako, da je vnos energije in hranil s hrano uravnotežen z vašimi potrebami. No, tu se nemalokrat pojavi problem, ker si med seboj nismo enaki, ne samo po spolu, letih, kilogramih in višini, temveč tudi po zdravju in naših aktivnostih. Za vse pač neko živilo ali obrok ni enako zdrav. Kritični prepad v prehranskih pristopih se namreč pokaže, ko zamešamo, kaj je »zdrava« prehrana za zdrave in kaj za različne bolnike. Poudarjam, različne!
V klinični praksi redno ugotavljamo, kako zelo škodljiva je enostranska interpretacija prehranskih navodil javnega zdravja. Tudi pri zdravih ljudeh. Silno vztrajanje pri »zdravi zelenjavi in sadju« se nemalokrat kaže na starost v beljakovinski podhranjenosti, ki ob zapletih različnih zdravljenj dobesedno ubija. In nasprotno!
Nekateri si vse skupaj še bolj poenostavijo. Lotijo se »diete«, ki jo predpiše trener, ki jih vadi, ali pa neka revija. Pri tem niso zelo selektivni glede strokovnih podlag ...
Pomladno ali od katerega drugega letnega časa? Absolutna zvezda pa je seveda internet. Ni, da ni. Če plačate, pa še več. To, da vas ni nihče videl, strokovno pregledal, se z vami pogovoril, ni najbolj pomembno. Če imate zadosti sredstev, lahko personalizirano »dietno« obravnavo dobite tudi prek interneta. Tudi če je strokovno dokaj korektna, še vedno je dieta! Naše življenje danes, jutri ali čez eno leto pa je lahko zelo drugačno. In naše prehranske potrebe z njim.
Domišljija nima meja, zato obstajajo tudi diete, ki imajo imena po glivicah, pa sestavinah živil ali se celo poimenujejo »holivud«.
Delavka v tekstilni tovarni z njo nima kaj početi, verjetno pa tudi »holivudske« zvezde ne. Če malo pobrskate po spominu, jih boste takoj našteli deset ... Zvezd in diet.
»Prehranske ali hranilne diete«
Te so sploh najboljše. Imenujejo se po živilih ali hranilih, zato nekako laže prodrejo na tržišče. Vedno obstaja kakšen razlog, da so »dobre«. To, da je iztrgan iz konteksta prehranske stroke, ni pomembno. Na primer, da je surova hrana bolj zdrava, ker z raznimi obdelavami uničimo vse sorte njenih sestavin. Bolj smo zaskrbljeni za svoje zdravje, bolj bomo iskali takšno vrsto hrane, ob tem pa se po navadi ne ukvarjamo s tem, kaj zmorejo naša prebavila in kaj počnemo v življenju.
In kaj sploh zdrava surova hrana vsebuje. Na primer, zelo aktiven posameznik bo pogoltnil pest zdravih oreškov in potem, med dvema sestankoma, na škrge v bližnji breg. Intenzivni trening je namreč zdrav. Takšen eksperiment se lahko konča nezdravo. Pa tudi če ne bo tekel v breg in bo nenehno glodal oreške, bo njegova energijska bilanca hitro v prebitku. Pa je le jedel zdravo. Ja, to z maščobami zna biti res zanimiv maščobni zdravstveni eksperiment.
Maščobe so namreč velika skupina hranil. Najrazličnejše maščobne kisline in številne molekule, ki so napol maščobe in napol beljakovine ali ogljikovi hidrati. Maščob je veliko vrst, ko jemo hrano, ki jih vsebuje, jemo najrazličnejše maščobne molekule z dokaj različnimi bioaktivnimi lastnostmi. To je verjetno tudi razlog za toliko nasprotujočih si rezultatov različnih »maščobnih« raziskav. Tlačiti celo skupino zelo maščobnih molekul v učinke maščobne prehrane je strokovni nesmisel.
Podobne so beljakovinske in vitaminske in druge zgodbe z dietami. Zato uporabljajmo vsa priporočila za vnose hranil z zrnom soli. Tistim, ki se veže na razum.
Dieta vpliva na zdravje
Nekoč je moja dobra kolegica izjavila, če naj nekdo ostane debel, potem naj gre na dieto. Izjava je zanimiva, o njej razmišljam že nekaj let. Ja, resnično že kar nekaj let! Z leti namreč tudi znanstveni izsledki zdravljenja debelosti potrjujejo, da tako poenostavljeno, ko nekoga enostavno »damo na dieto«, problem debelosti pravzaprav z lahkoto dokončno fiksiramo.
Nekateri sicer izgubijo kakšen kilogram, vendar problema bolezenske debelosti ne bomo rešili. Ko kopičenje maščobnih celic pride v bolezen, je za njeno obvladovanje potreben strokovno podkovan medicinski pristop, ki je veliko več kot dietni jedilniki s 600, 800, 1000, 1599 ali x številom kalorij. Še več, s tem pristopom lahko bolezen poslabšamo in še bolj pokvarimo posameznikovo zdravje.
Nadaljnja razprava na to temo verjetno tu ni potrebna. Ključno se je zavedati dejstva, da vsaka dieta vpliva na zdravje. Za zdravje pa smo, ko se odločimo za dieto, odgovorni sami!
